Please ensure Javascript is enabled for purposes of website accessibility

Vprašanja in odgovori

Dober tek slovenija

1Kaj je DOBER TEK Slovenija?
DOBER TEK Slovenija povezuje aktivnosti Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. Vodilo je vseživljenjski pristop, s katerim želimo opolnomočiti posameznike v vseh življenjskih obdobjih in oblikovati pogoje za zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost. Možnost oblikovati zdrav življenjski slog mora biti dana vsem, ne glede na njihov družbeno-ekonomski status, spol ali starost.
2Čemu naj na področju prehrane in gibanja posvečam največ pozornosti?
1. Uživajte v hrani; jejte v rednih obrokih. Uživajte pestro hrano pretežno rastlinskega izvora.
2. Izbirajte polnovredna živila iz žit in žitnih izdelkov.
3. Večkrat dnevno imejte na krožniku svežo zelenjavo in sadje iz lokalne pridelave.
4. Nadzorujte količino zaužite maščobe in nadomestite večino nasičenih oz. živalskih maščob z nenasičenimi in nerafiniranimi vrstami olja.
5. Mastno meso in mastne mesne izdelke nadomestite s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.
6. Vsak dan užijte priporočeno količino posnetega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov.
7. Jejte manj slano hrano.
8. Omejite uživanje sladkih živil in pijač.
9. Pijte dovolj tekočine.
10. Omejite uživanje alkohola.
11. Hrano pripravljajte zdravo in higienično.
12. Bodite dovolj telesno dejavni, da bosta vnos in poraba energije uravnotežena; tako boste ohranili primerno telesno maso.

Prehrana

1Kje lahko dobim več informacij o prehrani?
Informacije o pravih izbirah pri prehrani so zbrane na portalu, ki ga urejata Inštitut za nutricionistiko ter Nacionalni inštitut za javno zdravje – finančno pa ga podpira Ministrstvo za zdravje. Portal prehrana.si ponuja verodostojne, strokovno utemeljene informacije o prehrani in izbirah v različnih življenjskih obdobjih. Več informacij na www.prehrana.si.
2Koliko sladkorja dnevno lahko zaužijem?
Sprejemljiv dnevni vnos enostavnih sladkorjev po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije znaša 10 % dnevnih energijskih potreb, kar je za odraslo osebo okrog 50 gramov na dan. Večji vnos enostavnih sladkorjev prispeva k razvoju debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, kariesa in srčno-žilnih bolezni. Če pa bi za svoje zdravje želeli storiti še več in seveda niste zelo telesno dejavni, je priporočeno zaužiti celo manj sladkorja. Le 25 g ali 5 čajnih žličk dnevno. V to količino pa prispeva svoj delež tudi sladkor iz sadja, marmelad, medu, sadnih jogurtov ipd. Več informacij na www.prehrana.si.
3Koliko soli dnevno lahko zaužijem?
Za odrasle je še sprejemljiv vnos soli 5 gramov dnevno, za otroke pa 3 grame dnevno. Če zaužijete več soli, je pomembno postopno zmanjševanje količine soli v živilih, saj se na manj slan okus privadimo v približno 8 tednih. Jodirana sol je pomemben vir joda v prehrani, ki je potreben za pravilno delovanje ščitnice, zato se ni priporočljivo soli povsem odpovedati. Ko ste telesno zelo dejavni in se intenzivneje potite, je potreba po soli večja. Več informacij na www.prehrana.si.
4Katera živila vsebujejo največ nenasičenih maščob?
Največ nenasičenih maščob vsebujejo rastlinska olja, npr. oljčno, repično, sončnično, laneno, orehovo, in nekatera druga živila, kot so različni oreški, avokado in modre ribe. Več informacij na www.prehrana.si.
5Katera živila vsebujejo nasičene maščobe?
Živila živalskega izvora vsebujejo več nasičenih maščob. Še večji delež nasičenih maščob, kot jih najdemo v živilih živalskega izvora, je v maščobah nekaterih rastlin, npr. v kokosovem, palmovem in kakavovem maslu, zato njihovo uživanje čim bolj omejimo. Več informacij na www.prehrana.si.
6Katera živila vsebujejo transmaščobe?
Transmaščobe najdemo v margarini ter živilih, ki vsebujejo hidrogenirane rastlinske maščobe. Transmaščobe nastajajo tudi pri cvrtju. Več informacij na www.prehrana.si.
7Koliko sadja in zelenjave je priporočljivo uživati?
Priporočen vnos je 500 gramov dnevno. Priporoča se vključenost zelenjave v najmanj tri dnevne obroke ter vključenost sadja v najmanj dva. Več informacij na www.prehrana.si.

Telesna dejavnost

1Koliko časa naj posvetim rekreaciji?
Svetovna zdravstvena organizacija zdravim odraslim, ki želijo ohraniti svoje zdravje, v splošnem priporoča najmanj 30 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na dan, otrokom pa najmanj eno uro zmerne do intenzivne telesne dejavnosti. Za doseganje dodatnih in boljših učinkov na zdravje in obvladovanje dejavnikov tveganja (čezmerna telesna masa, visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi ipd.), je priporočljivo čas telesne dejavnosti podvojiti.
2Kakšne so koristi gibanja za zdravje?
Telesna dejavnost pripomore k ustrezni telesni masi in boljši telesni pripravljenosti. Izboljša ravnovesje krvnega sladkorja in krvnih maščob, uravnava trebušno debelost in krvni tlak ter preprečuje nastanek presnovnega sindroma (pri posamezniku se pojavlja več znakov, kot so povišana vrednost lipidov v krvi, povišana vrednost krvnega sladkorja na tešče ter trebušna debelost), zavira razvoj osteoporoze (zmanjševanje kostne gostote in večanje krhkost kosti) in preprečuje izgubo mišične mase.
3Kje najdem pomoč pri spremembi življenjskega sloga?
Če potrebujete pomoč pri spremembi življenjskega sloga, se lahko obrnete na najbližji zdravstveni dom, kjer vam bodo predlagali katerega od programov, ki so na razpolago za spremembo prehranjevalnih in gibalnih navad. Na razpolago pa so tudi drugi preventivni programi npr. za prenehanje kajenja, pomoč pri odvisnosti od alkohola, DORA , ZORA in SVIT.
4Ali obstajajo brezplačni programi vadbe in kdo se lahko vanje vključi?
Z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje želimo v vseh življenjskih obdobjih opolnomočiti posameznika in mu olajšati odločitev za zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost. Uvajamo ukrepe, s katerimi postaja zdrav življenjski slog bolj dostopen in dosegljiv različnim skupinam prebivalstva v vseh življenjskih obdobjih ne glede na družbeno-ekonomski status, spol ali starost. S tem namenom poleg programov s področja prehrane sofinanciramo tudi programe spodbujanja telesne dejavnosti, ki so za končne uporabnike brezplačni in široko dostopni. Na razpolago so programi za odrasle in starejše odrasle ter programi za otroke, kot tudi programi, kjer prihaja do medgeneracijskega sodelovanja pri izvajanju vadbe. Več ...