Gibanje v naravi je lahko dostopno vsakomur, če ustvarimo prave priložnosti, poskrbimo za ustrezne prilagoditve in delimo korake. To je bilo osrednje sporočilo okrogle mize Inkluzijski koraki k zdravju z inPlaninci, na kateri so se srečali predstavniki stroke, pohodniki z različnimi oviranostmi in prostovoljci. Okrogla miza je potekala 4. novembra 2026 v prostorih Planinske zveze Slovenije in osvetlila, kako lahko vključujoče planinstvo prispeva k boljšemu zdravju, večji samostojnosti in kakovostnejšemu življenju.
Planinstvo za vsakogar ne pomeni le dostopa do gorskih poti, temveč predvsem ustvarjanje možnosti, da se lahko v naravo odpravimo skupaj. Že več kot desetletje to poslanstvo uresničuje Odbor inPlaninec Planinske zveze Slovenije, ki s pohodi, prilagojenimi dejavnostmi in povezovanjem različnih organizacij odpira vrata v gore ljudem z različnimi zmožnostmi.
Pomemben korak v tej smeri predstavlja program Inkluzijski koraki k zdravju z inPlaninci, ki se je začel leta 2026 in bo trajal do leta 2028. Program izvaja Odbor inPlaninec, sofinancira pa ga Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija. Njegov namen je povezati vključujoče planinstvo s širšo skrbjo za zdravje ter spodbuditi zavedanje, da sta gibanje in zdrav življenjski slog pomembna dela vsakdanjega življenja. Program tako ne izpostavlja zgolj pohodov, temveč tudi telesno dejavnost za zdravje, uravnoteženo prehrano, hidracijo, regeneracijo, strokovno podporo in pomen skupnosti. Pohod namreč ni le pot od izhodišča do cilja. Je tudi priprava telesa na napor, poslušanje lastnih zmožnosti, skrb za dobro počutje, premagovanje osebnih izzivov in predvsem priložnost za druženje.
Zdravje se začne pri majhnih korakih
O pomenu gibanja in skrbi za telo je spregovorila Suzana Pustivšek, doktorica kineziologije in strokovnjakinja s področja telesne dejavnosti za zdravje. Udeležence je spodbudila k razmisleku, kaj bi nam naše telo povedalo po pohodu, če bi znalo govoriti. Ob hoji namreč ne smemo pozabiti, da telesna aktivnost vpliva tako na telesno kot duševno plat posameznika.
Pomembno vlogo pri spodbujanju gibanja ima tudi športna vzgoja. Tjaša Filipčič, doktorica znanosti, športna pedagoginja in redna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, je opozorila na pomen zgodnjega oblikovanja odnosa do gibanja. Vzorci se začnejo oblikovati že v družini, kjer otroci dobijo prve izkušnje in zgled. Pomembno vlogo ima tudi kakovostna in vključujoča športna vzgoja, ki posamezniku omogoča, da spozna različne oblike gibanja ter najde dejavnost, ki mu ustreza.«
Osebne izkušnje, ki pokažejo, kaj je mogoče
Strokovna spoznanja dobijo posebno težo, ko jih povežemo z osebnimi izkušnjami ljudi, ki se z ovirami srečujejo v vsakdanjem življenju. Anja Slak in Primož Cimperman sta z udeleženci delila svoji zgodbi o vključevanju v pohodništvo ter spregovorila o tem, kaj jima pomenijo skupni pohodi z inPlaninci. Oba sta se udeležila tudi tridnevnega izobraževanja inPlaninec, na katerem sta skupaj z drugimi udeleženci pridobivala znanje in izkušnje za vključevanje oseb z invalidnostjo v planinske dejavnosti.
Anja Slak, ki uporablja invalidski voziček, je z udeleženci delila svojo izkušnjo ponovnega odkrivanja gora ter spregovorila o pomenu zaupanja, varnosti in podpore. »Ko sem prvič prišla na pohod z inPlaninci, nisem vedela, kako bo. Potem sem videla, da lahko kljub gibalni oviranosti osvajam hribe, in je bila to fantastična izkušnja,« je povedala. Pomemben del njenih pohodniških izkušenj je tudi samostojnost. Kljub multipli sklerozi in uporabi invalidskega vozička si želi, da bi lahko čim več poti premagala sama in ohranila čim več neodvisnosti. Ob tem ji veliko pomeni tudi podpora spremljevalcev, na katere se lahko zanese, kadar pot postane zahtevnejša.
Narava, ki jo doživljaš tudi drugače
Primož Cimperman je delil svojo izkušnjo slepega pohodnika in povedal, kaj mu pomenijo skupni koraki v hribe. S pomočjo spremljevalcev, njihovega opisovanja okolice, pogovora in medsebojne podpore lahko naravo doživlja na drugačne načine, obenem pa je tudi sam aktiven del pohodniške skupine. Preden se je pridružil inkluzijskim pohodom, so bile gore zanj predvsem pogled iz doline. »Ker nisem imel nikogar, ki bi me spremljal, sem se večinoma oziral po vseh teh gorah in hribih, ki sva jih z očetom prehodila, le iz doline.«
Danes lahko tudi sam uživa v pohodih, družbi in vsem, kar prinaša skupno raziskovanje narave. Prav družba, prijateljstva in občutek pripadnosti skupnosti so zanj pomemben del pohodov. Njihov pomen opiše z besedami: »Vsi ti pohodi me napolnijo z neko posebno energijo. Ta energija se kaže na psihološki ravni. Dobim motivacijo za naprej. Pri pohodih se spletajo prijateljstva, navezanost drug na drugega, dobra energija kroži med vsemi nami pohodniki. Tako da se res napolniš s pozitivno energijo in jo prenašaš v naslednje dni. Telo ti sporoča: “Kdaj bomo spet šli? Še!”«
Prostovoljci – nepogrešljiv del vključujočih pohodov
Za vsakim uspešno izvedenim inkluzijskim pohodom je veliko priprav, usklajevanja, znanja in sodelovanja. Pomemben del te zgodbe predstavljajo prostovoljci, spremljevalci in planinski vodniki, ki s svojim časom, energijo in znanjem omogočajo, da se lahko pohoda udeležijo tudi ljudje, ki bi se sicer težje odpravili v naravo. Njihova vloga ni zgolj pomoč pri premagovanju poti. Pomembno je, da znajo prisluhniti, prepoznati potrebe posameznika in najti pravo ravnovesje med podporo in samostojnostjo. Včasih je treba pomagati, drugič spodbuditi, pogosto pa predvsem zaupati, da posameznik zmore sam.
Za vsakim pohodom je veliko priprav
Za izvedbo vključujočih pohodov je potrebnega veliko znanja, načrtovanja in usklajevanja. Kot je poudaril Jurček Nowakk, prostovoljec in vodja Odbora inPlaninec, so si že ne začetku pred enajstimi leti kot prvo nalogo zadali izobraževanje spremljevalcev, saj morajo ti poleg človečnosti in sprejemanja drugačnosti poznati tudi različne potrebe pohodnikov. Pred vsakim pohodom opravijo ogledne ture, določijo primerne poti in razporedijo udeležence v skupine glede na njihove zmožnosti. Posebno pozornost namenijo tudi prevozom, prehrani, dostopnim sanitarijam, parkiranju in zadostnemu številu spremljevalcev. Pri tem je pomembno, da upoštevajo tako potrebe pohodnikov kot zmožnosti tistih, ki jim pomagajo.
Vsi smo lahko telesno dejavni
Program prinaša močno sporočilo, da smo vsi lahko telesno dejavni. Telesna dejavnost ni privilegij, možnosti za gibanje in doživljanje narave morajo imeti vsi. Njegova vrednost pa ni samo v omogočanju doživljanja hribov in gora, temveč tudi v druženju in pomoči drugemu. Sofinanciranje je del naših prizadevanj, da bi zdrava ponudba postala bolj dostopna. To je tudi vizija nacionalnega programa Dober tek Slovenija, izpostavljamo na Ministrstvu za zdravje, kjer vabimo vse, ki si želijo izkusiti hribe, da se udeležijo katerega od pohodov, lahko zgolj kot udeleženci, lahko pa tudi kot prostovoljci pomagajo na vrh tistim, ki pri tem potrebujejo pomoč.