V Ljubljani je od 8. do 10. septembra potekala konferenca HEPA Europe 2026 (HEPA-health enhancing physical activity), ki vsako leto poteka pod okriljem evropske HEPA mreže Svetovne zdravstvene organizacije. Konferenco je tokrat organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Konferenca je eden najpomembnejših strokovnih in znanstvenih dogodkov na področju spodbujanja telesne dejavnosti za zdravje. Združuje raziskovalce, praktike in oblikovalce politik iz vse Evrope. Dogodek je bil za Slovenijo izjemna priložnost, da se je predstavila kot zelena, aktivna, odprta in gostoljubna država, kjer se znanje in dobre prakse iz vse Evrope srečujejo v korist zdravja in kakovosti življenja vseh ljudi. Tema konference je bila »Green Pathways to Health – Integrating Green Spaces and 24-Hour Movement Behaviours for Combating NCDs (Zelene poti do zdravja in 24-urno gibalno vedenje za preprečevanje kroničnih bolezni)«.
Slovenija sodi med dobre prakse povezovanja javnega zdravja z urbanisti na področju zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti za zdravje oz. 24-urnega gibalnega vedenja. Dogodek je bil pomembna priložnost da predstavimo naše politike na področju spodbujanja telesne dejavnosti za zdravje in dobre prakse. Dogodka se je udeležilo preko 400 oseb iz vse Evrope.
Zadnji dan konference je potekal tudi Strokovni posvet Ministrstva za zdravje o izboljšanju prehrane in telesne dejavnosti prebivalcev in ustvarjanju spodbudnega okolja za zdrave izbire, na katerem je ministrstvo predstavilo strokovne podlage in strateška izhodišča za nadaljnje delo in opravilo o tem tudi razpravo s slovenskimi strokovnjaki in oblikovalci politik, ki sodelujejo pri oblikovanju ukrepov za preprečevanje kroničnih bolezni, vključno z rakom.
Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Tea Košir je v svojem nagovoru udeležencem posveta 
poudarila, da želi Ministrstvo skupaj ustvarjati okolja, ki podpirajo zdrave izbire, saj so pred nami veliki izzivi: »Narašča breme kroničnih bolezni. Spopadamo se s prekomerno telesno maso in debelostjo. Prebivalstvo se stara. Med posameznimi lokalnimi okolji pa še vedno ostajajo prevelike razlike v zdravju. Na te izzive noben resor in nobena institucija ne moreta odgovoriti sama. Zdravje namreč ne nastaja le v zdravstvenem sistemu. Zato je ključno, da krepimo sodelovanje na vseh ravneh, nacionalni, regionalni in lokalni. Pomembno je tudi, da krepimo skupnosti in s povezovanjem in skupnim delom ustvarjamo pogoje za bolj zdravo življenje vseh,« je poudarila.
Za zdravje šteje vseh 24 ur dneva
Rdeča nit HEPA konference je bilo 24-urno gibalno vedenje in okolje, v katerem živimo. Telesna dejavnost, sedentarnost in spanje so med seboj povezani. Njihovo ravnovesje vpliva na telesno in duševno zdravje ter na tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni.
»Za zdravje šteje, kako preživimo vseh 24 ur dneva in kako v tem času usklajujemo telesno dejavnost, sedenje in spanje. Zelene površine, varne poti za hojo in kolesarjenje, dostopen javni prostor ter bližina rekreacijskih površin so pomemben del javnozdravstvene infrastrukture. Okolje pomembno vpliva na to, ali zdrave izbire postanejo del našega vsakdana,« je poudarila Tjaša Knific z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vodja organizacijskega odbora konference HEPA Europe 2026 in vodja strokovno-raziskovalne skupine GIB24 NIJZ.
Zdrave izbire potrebujejo podporno okolje
Zdrava prehrana in zdravo 24-urno gibalno vedenje sodita med pomembne varovalne dejavnike za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. 
Nataša Vidnar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, je na novinarski konferenci ravno tako poudarila pomen sodelovanja različnih področij pri ustvarjanju pogojev za zdrav življenjski slog. »Če želimo, da bi bili ljudje bolj telesno dejavni, ni dovolj, da jih spodbujamo k več gibanja. Potrebujemo politike in okolja, ki bodo telesno dejavnost v vsakdanjem življenju naredili za preprosto in privlačno izbiro. To lahko dosežemo s sodelovanjem javnega zdravja, športa, izobraževanja, prometa, prostorskega načrtovanja, varstva okolja in drugih področij. Slovenija je v zadnjih desetih letih z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 Dober tek Slovenija sistematično spodbujala zdrav in aktiven življenjski slog. V naslednjem obdobju želi izboljšati zdravo prehranjevanje in 24-urno gibalno vedenje prebivalcev v vseh življenjskih obdobjih ter zaustaviti naraščanje čezmerne telesne mase in debelosti in izboljšati okolja za zdrave izbire. Pri tem odgovornosti za zdravje ni mogoče prenesti le na posameznika. Pomembno vlogo imajo država, lokalne skupnosti in drugi deležniki, ki oblikujejo pogoje, ki zdrave izbire podpirajo,« je še dodala.
Ministrstvo je na novinarski konferenci izpostavilo štiri prednostna področja ukrepanja za prihodnost: ustvarjanje podpornih in zdravih okolij, opolnomočenje posameznikov in lokalnih skupnosti, zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja ter dostopno in koordinirano obravnavo v zdravstvenem sistemu, pa tudi raziskovanje in spremljanje. Na področju zdravstva želijo okrepiti zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja, jasne poti obravnave in sodelovanje različnih strok. Posebno pozornost bodo namenili pravočasnemu prepoznavanju in celostni obravnavi debelosti ter nadgradnji obstoječih preventivnih programov in mreže izvajalcev.
Kremlin Wickramasinghe je vodja Evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni pri Regionalnem uradu SZO za Evropo je na novinarski konferenci izpostavil, da sta za izboljšanje zdravja prebivalstva sta potrebna sodelovanje različnih sektorjev in skupno ukrepanje, ter dodal: “Zdrava prehrana in telesna dejavnost nista odgovornost zgolj zdravstvenega ministrstva, temveč zahtevata povezovanje zdravstva, športa in drugih področij. Kljub dosedanjemu delu je napredek v evropski regiji prepočasen.”
Šport in zdravstvo skupaj za bolj aktivno Slovenijo
Pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti ima tudi športni sektor. Olimpijski komite Slovenije pri tem sodeluje z državnimi institucijami, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in drugimi partnerji ter si prizadeva za izboljšanje pogojev za telesno dejavnost z vidika prostora, programov in njihove dostopnosti. »Naša naloga je, da sporočilo o pomenu telesne dejavnosti in športa za zdravje približamo ljudem ter hkrati vplivamo na politike, ki ustvarjajo boljše pogoje za gibanje. Telesna dejavnost mora postati dostopnejši in pomemben del vsakdanjega življenja,« je povedal Martin Tuš, vodja oddelka za šport za vse in šport na lokalni ravni pri Olimpijskem komiteju Slovenije. 
Olimpijski komite Slovenije bo v prihodnjih tednih pripravil več aktivnosti za spodbujanje gibanja in športa za zdravje. Med njimi so Dan slovenskega športa, Evropski teden športa in projekt Zmigaj se do vadbe, v okviru katerega po Sloveniji zagotavljajo brezplačne strokovno vodene vadbe. »S projekti želimo ljudem ponuditi konkretne in dostopne možnosti za gibanje. Pri tem je pomembno sodelovanje športa, zdravstva, lokalnih skupnosti in države. Dolgoročni cilj je vzpostaviti mrežo kakovostnih in dostopnih programov, ki bodo ljudem po vsej Sloveniji omogočali redno telesno dejavnost,« je poudaril Martin Tuš. Posebno pozornost namenjajo tudi povezovanju športnih programov z zdravstvenim sistemom in Centri za krepitev zdravja. S tem želijo ljudem omogočiti lažji prehod v redno in strokovno vodeno telesno dejavnost ter dolgoročno okrepiti sodelovanje med športom in javnim zdravjem.
Utrinki iz konference
Utrinki s posveta
