Pod okriljem Svetovne zveze za spanje 19. marca obeležujemo že 14. svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Urejeno spanje za zdravo prihodnost«. Njegov namen je osveščati mednarodno javnost o pomembnem vplivu spanja na zdravje. Med mnogim drugim spanje vpliva na boljšo telesno pripravljenost.
Urejeno spanje je osnovna človekova potreba in prinaša dolgoročne prednosti za zdravje. Za kakovostno spanje so pomembni zadostna dolžina neprekinjenega in dovolj globokega spanja, vsak dan ob približno istem času, s ponavljajočim številom ur zadostnega spanca. Reden in kakovosten spanec vpliva na boljše počutje, boljšo psihomotorično in učno oz. akademsko uspešnost ter na boljšo telesno pripravljenost. Spanje je namreč povezano s številnimi fiziološkimi sistemi, kot so utrjevanje spomina, imunski odgovor, uravnavanje hormonov in telesne temperature, srčno-žilne regulacije in številne druge pomembne funkcije, zato sta pomanjkanje in slaba kakovost spanja povezana s škodljivimi zdravstvenimi izidi. Kratko spanje poslabša kognitivne in izvršilne funkcije, slabo spanje pa slabo vpliva tudi na duševno zdravje.
Slovenci premalo spimo. Zadnja raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog pri odraslih prebivalcih Slovenije (NIJZ, 2020) je pokazala, da glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le 33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti. 
Podobno za otroke in mladostnike ugotavlja zadnja raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (NIJZ 2018). V Sloveniji le nekaj več kot petina (22,1 %) mladostnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili, 9 ur ali več na noč. S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, upada. Deloma je to tudi posledica prezgodnjega pričetka šolskega pouka. Otroci in mladi ter mladi odrasli imajo namreč drugačno cirkadiano biološko uro kot odrasli. K nezadostnemu spancu prispevata tudi prevelika izpostavljenost svetlobnim virom, predvsem zaslonom različnih elektronskih naprav v večernem času, in nezadostna izpostavljenost dnevni svetlobi.
Epidemija Covid-19, ob kateri so zlasti mladostniki ob šolanju na daljavo čezmerno izpostavljeni svetlobi računalniških zaslonov, premalo telesno dejavni ter ob tem preživijo tudi več časa v zaprtih prostorih, tako prinaša dodatna tveganja za to kronično neprespano populacijo.
Tudi Raziskava o spanju slovenskih študentov v času epidemije COVID-19 (Oddelek za psihologijo, FF UM in Laboratorij za motnje spanja, UKCLJ, 2020) je pokazala, da se je pri 37 % študentov kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala, skoraj polovica vprašanih študentov pa je doživela poslabšanje urejenosti spanja. Študenti, ki so imeli poslabšano urejenost ritma, kakovost ali dolžino spanja, so doživljali več stresne, depresivne in anksiozne simptomatike kot tisti, ki so poročali o ohranitvi ali celo izboljšanju omenjenih vidikov spanja v času epidemije.
V času pandemije Covid-19 in tudi sicer je zelo pomembno, da spimo dobro in skrbimo za urejenost svojega spanja. Dobro spanje nas ščiti pred okužbami, omogoča blažji potek bolezni, izboljša imunski odgovor na cepivo in ter krepi naš imunski sistem. Pomaga pri uravnavanju stresa in učinkovitem prilagajanju na trenutno situacijo. Urejen cirkadiani ritem spanja in budnosti bo omogočal tudi lažjo vrnitev v ustaljen ritem službenih, šolskih in univerzitetnih obveznosti po koncu epidemije.
Obeleževanje Svetovnega dneva spanja vsako leto poteka pod okriljem Slovenske skupine za spanje, ki deluje v sklopu ESRS-Evropske zveze za raziskave spanja.
Pri osveščanju sodelujejo: Slovenska skupina za spanje, Center za motnje spanja, NIJZ, Slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa in spletišče Zdrava glava, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. Aktivnosti podpira tudi Ministrstvo za zdravje.
Dodatne vsebine na spletni strani NIJZ