Evropski teden športa: kaj je zdrav šport mladih

Šport naj mladi vzljubijo na način, da bo v njihovih srcih ostal vse življenje. Danes je v Ljubljani potekal strokovni posvet Kaj je zdrav šport mladih, ki smo ga v okviru Evropskega tedna športa organizirali skupaj Ministrstvo za zdravje in Fakulteta za šport. Več kot 100 udeležencev z različnih področij – trenerji, športniki, športni pedagogi, zdravniki, pa tudi starši in predstavniki ministrstev so razpravljali o tem, kako mlade športnike skupaj podpreti pri razvoju zdravega odnosa do športa.  Pri tem so naslovili izzive na področju zagotavljanja ustrezne prehranske podpore, opozorili na nevarnosti prehranskih dopolnil in na pasti prepovedanih snovi ter na pomen dobre komunikacije med trenerji in starši.

Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje je na začetku  izpostavila: “Verjamemo, da bomo s povezanim delovanjem učinkovitejši pri ustvarjanju pogojev za boljše zdravje vsakega posameznika in vseh prebivalcev. Šport je vir zdravja, zadovoljstva, samozavesti in ponosa. O slednjem še kako govorijo zadnji izjemni rezultati naših športnikov. Želimo pa si, da bi se s športom in telesno dejavnostjo redno ukvarjalo več Slovencev, saj ima kar polovica žensk in skoraj 70 odstotkov odraslih moških prekomerno težo, preveč je tudi prekomerno težkih otrok. Evropski teden športa je zato zagotovo priložnost za medresorsko povezovanje pri spodbujanju športa oz. telesne dejavnosti med vsem prebivalstvom, vse od rojstva do pozne starosti. K sodelovanju nas zavezuje tudi Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti Dober tek, Slovenija”.

Marta Bon s Fakultete za šport je izpostavila, da je odgovor v sodelovanju: “V Sloveniji je šport mladih dobro razvit, zato se moramo zavedati, da mladi športniki potrebujejo ustrezno strokovno vodenje (zdravnika, trenerja) in podporo in znanje staršev. Zato je nujno, da smo pri tem usklajeni. Ne gre zgolj za storilnostno usmerjenost po športnih dosežkih, potreben je vsestranski telesni in osebnostni razvoj. Trenerji, pediatri, starši, psihologi, terapevti,… naj jih z usklajeno podporo pripeljejo v zdrave, uspešne, osebnostno izpolnjene posameznike, ” je poudarila.

Nada Rotovnik Kozjek iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani  je povedala, da mora hranilni vnos temeljiti na otrokovih potrebah: “Pri športnikovem prehranskem vnosu v otroškem obdobju vedno izhajamo iz osnovne prehrane, ki je temelji na priporočilih za uravnotežen vnos hranil z mešano prehrano. Dodaten hranilni vnos temelji na otrokovih potrebah po energetskih in presnovnih substratih, ki omogočajo adaptacijo na vadbene dražljaje in obnovo organizma po telesnem naporu. Pri dodatnem vnosu energetskih substratov skušamo zagotoviti dodaten vnos sladkorjev, ki ustreza konceptu energetske dostopnosti (preprečevanje RED sindroma), in ustrezno razporejenem vnosu beljakovin. Prehranske dodatke naj mlad športnik uporablja le izjemoma. Pred njihovo uporabo je smiselna prehranska obravnava in ureditev osnovne prehrane otroka”.

Podatke in aktivnosti za zagotavljanje zdravega športa mladih je v imenu SLOADO predstavila Nina Makuc. Informiranost in ozaveščenost mladih športnikov ter njihovih trenerjev in staršev je po njenem mnenju ključnega pomena za preprečevanje dopinga v športu, zagotavljanje enakih pogojev za vse deležnike v športu ter za zmanjševanje možnosti za nenamerni doping. Sistematičen preventivni protidopinški program, ki ga SLOADO izvaja v zadnjih letih, dolgoročno ustvarja generacijo slovenskih športnikov, ki se na svoji športni poti ne bo posluževala prepovedanih snovi ter se s športom ukvarjala na zdrav in pošten način. V SLOADO se zavedajo, da lahko nekatera prehranska dopolnila v določenih okoliščinah pomagajo športnikom, predvsem takrat, ko športnik nima zagotovljene uravnotežene in raznolike prehrane, a jih zaradi nevarnosti, povezanih z njihovo uporabo, športnikom odsvetujejo. Prehranska dopolnila lahko vsebujejo prepovedane snovi, ki so z namenom večje učinkovitosti namerno dodana s strani proizvajalca, ali pa je proizvod navzkrižno kontaminiran v fazi izdelave, predvsem kadar govorimo o proizvodih, ki prihajajo iz sumljivih podjetij, ki proizvajajo produkte s prepovedanimi snovmi. V obeh primerih prepovedane snovi, ki so v proizvodu, niso navedene med sestavinami in jih športnik zaužije nezavedno, kar lahko v primeru kontrole dopinga pomeni pozitiven rezultat in s tem črni madež v karieri mladega športnika.

“Šport mladih mora biti human, zdrav in prijeten,” je zbranim ob podatkih iz analize stanja športa mladih povedal Branko Škof s Fakultete za šport.  Omejenost gibalnega razvoja ter slab vpliv na psihološki in socialni razvoj otroka (zaradi prevelikega pritiska na otroka –  nerealna pričakovanja trenerjev, staršev..), so tveganja zgodnje specializacije mladega športnika. “Prezgodnja specializacija ni dobra pot, otroški zmagovalci ponavadi ne postanejo tudi odrasli zmagovalci. Mladi športniki potrebujejo najboljše trenerje z znanjem – pedagoško in strokovno usposobljene, potrebujejo pa tudi sistematičen zdravstveni nadzor in pomoč pediatrov. Bistvo športa otrok ni v tekmovalni uspešnosti. Bistveno je razvijanje ljubezni do športa, da bo v njihovih srcih ostal celo življenje,” je zaključil.

Primož Pori s Fakultete za šport se je osredotočil na razvojno vlogo športa v življenju številnih otrok in mladostnikov. “Šport ima pomembno razvojno vlogo v življenjih številnih otrok in mladostnikov. Proces razvoja mladega športnika ne poteka samostojno, ampak je največkrat voden ter usmerjen s strani trenerjev in staršev ali skrbnikov. Gre torej za nekakšen pedagoški trikotnik odnosov, kjer lahko s strokovno ustreznim in usklajenim delovanjem med vsemi deležniki, pozitivno  vplivamo na otrokovo ali mladostnikovo doživljanje športa ter posledično tudi na njihov življenjski slog”.  Izpostavil je  pomen dobre komunikacije in zaupanja med starši in trenerji ter predstavil smernice, ki bodo pomagale še bolje razumeti posebnosti športa mladih, pri tem pa poudaril, da “se morajo tako starši kot trenerji zavedati, da so v športu zaradi otroka in ne otrok zaradi njih”.

Na okrogli mizi, ki je sledila, so predstavniki Fakultete za šport, Ministrstva za zdravje, Olimpijskega komiteja Slovenije skupaj s športniki zaključili, da je smiselno delo in sodelovanje na tem področju nadaljevati in okrepiti, da naredimo šport mladih še boljši in predvsem bolj zdrav.

 

Marta Bon, Fakulteta za šport: Uvod v temo posveta Kaj je zdrav šport mladih
Primož Pori, Fakulteta za šport: Sodelovanje trenerja in staršev pri usmerjanju mladega športnika v zdrav življenjski slog
Nada Rotovnik Kozjek, Univezitetni klinični center Ljubljana: Prilagajanje običajne prehrane v prehrani športnika
Branko Škof, Fakulteta za šport: Šport mladih v Sloveniji in v svetu – analiza stanja in priporočila

Nina Makuc, SLOADO: Prehranska dopolnila pri mladih športnikih

K sodelovanju nas v Sloveniji zavezuje tudi Resolucija o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 -2025, v kateri smo določili skupne ukrepe različnih resorjev za izboljšanje prehranjevanja in telesne dejavnosti prebivalstva.  Aktivnosti tega programa pa potekajo pod skupnim imenom Dober tek Slovenija na različnih področjih telesne dejavnosti in prehrane.

Deli naprej

ENG