Kavč je najbolj nevarna stvar, ki jo imamo v stanovanju

»Zdravo uživaj in več gibaj! Redna telesna dejavnost in ustrezna prehrana sta najboljši naložbi v zdravje in recept za dolgo življenje ter aktivno starost«, je bilo ključno sporočilo tretjega strokovnega posveta v okviru Evropskega tedna športa z naslovom Soustvarjajmo okolje, ki spodbuja telesno dejavnost. Posvet smo organizirali Ministrstvo za zdravje in Fakulteta za šport ob krovni koordinaciji Olimpijskega komiteja. Udeležili so se ga strokovnjaki, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki: pedagogi, športni pedagogi, ravnatelji, pediatri, trenerji in drugi. Letošnja tema so bila okolja, ki  spodbujalo telesno dejavnost, še posebej otrok in mladih. 

Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje je v uvodu napovedala: »Mnogo preveč otrok ima še zmeraj telesno težo večjo od priporočene. Čeprav nam je v Sloveniji uspelo zaustaviti in obrniti trend naraščanja debelosti otrok in se stanje debelosti pri otrocih v splošnem izboljšuje, ne smemo pozabiti na tiste otroke, ki se ne gibljejo dovolj. Njih je še posebej potrebno spodbujati k redni telesni dejavnosti. Posebna pozornost je potrebna pri otrocih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev in iz deprivilegiranih okolij, z rizičnimi dejavniki in pri otrocih s posebnimi potrebami”.

Na ministrstvu upamo, da bo preko dobrih praks iz zdravstva, šolstva, kulture, športa, nevladnega sektorja, na nacionalni in lokalni ravni uspelo predati sporočilo, kako pomembno je povezovanje pri načrtovanju najrazličnejših aktivnostih za otroke in mlade.

Prisotne je nagovoril tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije ZŠZ, Bogdan Gabrovec, ki je poudaril pomen povezovanja in dobrega sodelovanja ter zagotavljanja kontinuitete dela za uspešnost že začetih projektov.

Prof. dr. Matej Tušak s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je poudaril, da je potrebno za gibanje otrok poskrbeti tudi sistemsko ter da je potrebno spremeniti stališča do gibanja, zdravje pa mora postati vrednota, še preden ga izgubimo. To, kar bomo otroke naučili, to jih bo namreč spremljalo celo življenje. »Gibanje je potrebno narediti bolj atraktivno kot telefon!« je bila ena od njegovih misli.

Prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je kavč opredelil kot najbolj nevarno stvar, ki jo imamo v stanovanju, saj za posledicami sedenja umre vse več ljudi. Problem se še poveča, ko kavč postane pribežališče otroka, kar bi starši lahko preprečili.  Izpostavil je, da danes izginja prostor za nenadzorovano gibanje otrok, ki se z leti in generacijami krči. »Otroci danes živijo na satelitskih lokacijah, starši jih ne pustijo več ven, da bi se prosto igrali. To ima dolgoročno negativne posledice«, je še dejal. »Več športa v šoli pomeni tudi boljši učni uspeh. V Sloveniji smo leta 2010 v šole uvedli zdrav življenjski slog, kar se je zelo hitro prepoznano v boljših gibalnih sposobnostih otrok. Ko se je leta 2016 financiranje projekta delno ustavilo, se je ta krivulja začela obračati navzdol«, je še opozoril, ko je predstavljal tudi rezultate, ki potrjujejo pozitivno povezanost med telesno dejavnostjo in učnim uspehom.

Prim. Polonca Truden Dobrin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila pilotni projekt Centrov za krepitev zdravja, ki delujejo v 25 zdravstvenih domovih z namenom krepitve javnozdravstvene vloge zdravstvenih domov, implementacije preventivnih pregledov za otroke in mladostnike, izvajanje preventivnih obravnav za ogrožene otroke in mladostnike ter izvajanje integrirane preventive kroničnih bolezni na primarni ravni zdravstvenega varstva ter uveljavljanje modela skupinskega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti. Predstavila je sodelovanje interdisciplinarnih timov ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, pri čemer je poudarila pomen ukrepov v šoli, ki so pomemben korektiv neenakosti v zdravju.

Dr. Tina Bregant je pojasnila, zakaj je pametno spodbujati zdrav življenjski slog že pri najmlajših otrocih. Poudarila je, da sta kajenje in debelost med najmočnejšimi dejavniki tveganja za različne bolezni v vseh življenjskih obdobjih. »Če bi uvedli zdrav življenjski slog že od rojstva naprej, bi lahko preprečili kar 80 odstotkov težkih kroničnih bolezni«, je zaključila svoje misli.

V drugem delu posveta so se predstavile dobre prakse.

Najprej  je bil predstavljen program mreža Zdravih šol, ki ga koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje, in poteka že več kot 25 let.V mrežo je vključenih preko 400 šol. Mrežo podpirata tako ministrstvo za zdravje kot za šolstvo. Kot je povedala Mojca Bevc, nacionalna koordinatorica Zdravih šol, so to tiste šole, ki so se odločile, da bodo naredile več na vseh področjih zdravega načina življenja v šolskem prostoru, pri čemer sodelujejo z zdravstvenimi domovi, lokalno skupnostjo, starši, z vsemi, ki lahko v lokalnem okolju kakor koli podprejo šolske dejavnosti. Mag. Marinka Drofenik iz OŠ Bistrica ob Sotli je podala praktičen primer delovanja Zdrave šole. Ob 25. letnici projekta Zdravih šol so uvedli tek kot del šolskega vsakdana. Tako so se odločili, da bodo vsi na šoli, vključno s kuharicami in hišnikom, pretekli ali prehodili po 25 krogov po tekaški stezi pri šoli. Sčasoma so se učencem, učiteljem in šolskemu osebju priključili tudi starši in drugi ljudje iz lokalne skupnosti, tudi župan. V času od 21. maja do 22. junija so tako naredili 6431 krogov.

Doc. dr. Simona Prosen s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila raziskavo o ustvarjalnem gibu v povezavi z različnimi področji otrokovega razvoja. Predstavila je primer aktivnega pristopa k učenju, pri katerem otroci in mladostniki z gibanjem izražajo različne učno-vzgojne vsebine. Naredili so paleto meritev in prišli do nadvse spodbudnih zaključkov uporabe gibanja pri učenju za uspešnost učnega procesa.

Marko Kolenc z Mestne občine Ljubljana  je prikazal vlogo lokalne skupnosti pri spodbujanju športu in gibanju naklonjenega okolja, primer MO Ljubljana. Največ finančne podpore daje občina za soustvarjanje okolja športa otrok in mladine. Začeli so tudi z izvajanjem dveh novih programov, in sicer: Šport je igra in Šolski športni krožki. Oba sta brezplačna in namenjena otrokom v  prvi in tretji triadi, ki niso vključeni v programe tekmovalnega športa.

Dr. Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora je predstavila projekt Aktivno v šolo, ki ga izvajajo s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje in je v javnosti bolj znan kot Pešbus oz. Bicivlak. Predstavila je dobre prakse izvajanja programa aktivne poti v šolo, ki je bil izveden v več kot 70 šolah po vsej Sloveniji.

Poudarila je pomen hoje za vse, še posebej pa za  mobilnost deprivilegiranih skupin prebivalstva, kamor uvrščamo otroke, ženske, starejše, ovirane, revnejše, ter predstavila zanimiv projekt uvajanja hoje v okolici osnovne šole na Bledu, kjer so učenci sami predlagali rešitve za to, kako uvesti čim več hoje in čim manj vožnje.

Rajko Korent iz Nogometne zveze Slovenije je predstavil vidik družbene odgovornosti nogometa kot ene najširše zastopanih športnih panog v Sloveniji. Poudaril je, da bi morali opustiti filozofijo športnih programov, ki spodbujajo predvsem uvrstitve na velika športna tekmovanja, saj je nogomet več kot samo državna reprezentanca. Cilj Nogometne zveze je otroke spraviti v gibanje in jih vzgojiti v zdrave odrasle in s tem vračati dobro družbi.

Doc. dr. Marta Bon s Fakultete za šport, je v zaključnem predavanju  o »pravi drži«, tako moralni kot telesni, izpostavila vlogo države, ki mora dajati podporo zdravemu športu mladih. Njeno mnenje je, da je šport v Sloveniji na zelo visokem nivoju, četudi so še vedno možnosti za izboljšave.

V zaključnih mislih se ji je pridružila Mojca Gobec. generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, z Ministrstva za zdravje, ki je izrazila zadovoljstvo, da je na posvetu vedno več raznolikosti. »Videli smo, da smo zelo inovativni, da se v slovenskem prostoru uresničuje veliko dobrih praks. Kaže se tudi, da  je za rezultate potrebna vztrajnost. Delo na spremembi navad in stališč je tek na dolge proge, a kljub temu so rezultati že prisotni in smo nanje lahko upravičeno ponosni. To je zasluga mnogih ljudi iz različnih področij.  Uspehe nam priznavajo tudi v tujini, kljub temu pa je potrebno z delom nadaljevati«, je zaključila.

Deli naprej

ENG