Dojenju prijazni mesti v Sloveniji: Slovenj Gradec in Mislinja

Slovenj Gradec in Mislinja sta prvi občini v Sloveniji, ki se ponašata z nazivom Dojenju prijazno mesto. Gre za mednarodno pobudo, s katero si Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD), ki deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, pri nas prizadeva izboljšati pogostnost dojenja v lokalnem okolju, na področju celotnega mesta.

“Dojenje prinaša številne prednosti za dojenčka in doječo mater. Dojeni otroci primerneje rastejo in pridobivajo telesno maso, so manj bolni in imajo boljši nevrološki razvoj. Edinstvena sestava ženskega mleka, ki vsebuje dejavnike proti okužbi in vnetju skupaj z kožnim stikom pri dojenju, zagotavlja optimalno zdravje, ščiti pred vplivi okolja in spodbuja razvoj otrokovega imunskega sistema.” je povedala prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat., IBCLC, predsednica NOSD. “Ima pa tudi zdravstvene prednosti za doječo mater, saj imajo le-te manjšo možnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov ali dojk, ki sta dva od vodilnih vzrokov smrti pri ženskah. Dlje kot dojijo, manj zbolevajo za številnimi kroničnimi obolenji modernega sveta.”

Dojenje je tudi naložba v boljšo prihodnost družbe. Zaradi številnih zdravstvenih prednosti za mamo in dojenčka je povezano z nižjimi stroški zdravstvene oskrbe. Prav tako je dokazano, da imajo otroci, ki so dojeni, v primerjavi z nedojenimi, višji inteligenčni količnik IQ, kar lahko vpliva tudi na višji potencialni dohodek v prihodnosti. Po ocenah lahko povečanje IQ-ja za vrednost enega standardnega odklona pomeni 17-odstotno povišanje zaslužka v prihodnosti. “Obstajajo trdni in neizpodbitni dokazi, da lahko vlaganje v dojenje rešuje življenja ter postavlja temelje za bolj zdravo in uspešno družbo. Vsak vloženi dolar v dojenje ustvari 35 dolarjev ekonomskega donosa,” je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija.

V treh letih, odkar projekt deluje pri nas, so v njem sodelovale štiri občine – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto in Kranj, v katerih prebiva skoraj 8 odstotkov prebivalcev Slovenije. Slovenj Gradec in Mislinja sta v tem času izpolnili vse kriterije projekta in kot prvi občini pri nas pridobili naziv Dojenju prijazno mesto.

Projekt “Dojenju prijazno mesto” je pomemben, ker nudi ustrezno podporo doječim družinam na področju celotnega mesta. Na Ministrstvu za zdravje, kjer program Unicefa sofinanciramo in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano, smo veseli, da so k sodelovanju v času trajanja programa pristopile štiri občine, ki so orale ledino na tem področju. Vsem sodelujočim in prejemnikom priznanj čestitamo za vloženi trud in napredek k bolj odprti družbi, ki ceni prednosti dojenja in ga prepoznava kot naložbo v prihodnost. Želimo si, da bi v prihodnje k sodelovanju pristopilo še več občin, z namenom opolnomočenja doječih mater in njihovih družin v različnih okoljih. Na tak način bomo lahko postopoma dosegli nacionalno zavedanje o pomenu dojenja kot najbolj naravnega začetnega načina prehranjevanja za zdravo družbo.

več o izjavah županov projektu pridruženih mest lahko preberete na spletni strani UNICEF-a

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

“Projekt je pomemben, ker nudi ustrezno podporo doječim družinam na področju celotnega mesta. Veseli nas, da so k sodelovanju v času trajanja programa pristopile štiri občine, ki so orale ledino na tem področju. Vsem sodelujočim in prejemnikom priznanj čestitamo za vloženi trud in napredek k bolj odprti družbi, ki ceni prednosti dojenja in ga prepoznava kot naložbo v prihodnost. Želimo si, da bi v prihodnje k sodelovanju pristopilo še več občin, z namenom opolnomočenja doječih mater in njihovih družin v različnih okoljih. Na tak način bomo lahko postopoma dosegli nacionalno zavedanje o pomenu dojenja kot najbolj naravnega začetnega načina prehranjevanja za zdravo družbo,” so povedali na Ministrstvu za zdravje.

 

Materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok za zdrav razvoj do 6 meseca starosti. UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da se z dojenjem začne že v prvi uri po rojstvu. V prvih šestih mesecih življenja je najboljše izključno dojenje, s katerim se ob uvajanje dopolnilne hrane nadaljuje vsaj do dopolnjenega 24. meseca starosti otroka. A v prvih šestih mesecih je na globalni ravni izključno dojenih le 44 odstotkov dojenčkov, kar še zdaleč ni dovolj za dosego globalnega cilja: 50 odstotkov do leta 2025.

 

V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo 7 mesecev, najdaljša poročana doba dojenja v raziskavi NIJZ iz 2019 je bila 26 mesecev. V Sloveniji imamo sicer visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, ki ga podeljuje NOSD. 90,2 odstotka dojenčkov je v prvih dneh in tednih dojenih. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je v Sloveniji malo – le 2-3 odstotke. Pogostnost dojenja pa se po odpustu iz porodnišnic hitro zmanjšuje. Tako je na primer dojenih le še 54,6 % šestmesečnih dojenčkov (izključno pa 5,5 odstotka) in 22,3 odstotka dvanajstmesečnih dojenčkov.

 

Kakšno pa je stanje v Dojenju prijaznih mestih, kjer so v zadnjih 3 letih naredili pomembne korake pri spodbujanju dojenja?

Satistični podatki za Slovenj Gradec in Mislinjo (gre za podatke o načinu hranjenja otrok ob sprejemu in odpustu iz Oddelka za pediatrijo SB Slovenj Gradec za 2021) kažejo, da je izključno dojenih otrok v starosti 0-1 mesec 24 odstotkov, v starosti 1-6  mesecev pa 45 odstotkov. Dojenih otrok v starosti 6-12 mesecev je 20 odstotkov (ob sprejemu) oz. 18 odstotkov (ob odpustu).

 

Statistični podatki glede dojenja iz pediatrične ambulante Novo Mesto za leto 2021 kažejo, da je bilo pri 871 obravnavanih otrocih do enega leta starosti 70,3 odstotka dojenih, 12,4 odstotka delno dojenih, 17,3 odstotka pa ni bilo dojenih.

Deli naprej