3. nacionalna konferenca Dober tek Slovenija spodbuja in podpira usklajeno medsektorsko in multidisciplinarno sodelovanje

Konec maja, 26. in 27. maja, je v organizaciji Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje potekala 3. nacionalna konferenca o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek, Slovenija – Zdravo uživaj in več gibaj. Konferenca je bila namenjena pregledu izvajanja ukrepov za izboljšanje prehrane in telesne dejavnosti za zdravje, ki smo si jih zadali z začetkom izvajanja Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 in tesnejšemu povezovanju deležnikov.

Dvodnevna  e-konferenca je bila ne samo vsebinsko bogata (program_konference), temveč tudi pestra po udeležbi. Udeležilo se jo je preko 240 strokovnjakov s področja prehrane, športa, zdravstva, predstavnikov ministrstev in občin, ki so skupaj pregledali dosedanje dosežke in izzive za prihodnost, tudi v luči posledic, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, ki je pomembno vplivala na naše prehranjevalne in gibalne navade. Posamezna tematska področja so bila podrobneje obravnavana v okviru treh sekcij, kjer so različni sektorji predstavljali svoje delovanje in vpliv na kakovost življenjskega prostora prebivalcev, na razpoložljivost kakovostnih živil in na dostopnost programov s področja prehranjevanja in telesne dejavnosti vsem prebivalcev in tudi najbolj ranljivim.

Posnetek konference –  1. dan   Posnetek konference – 2. dan

 

Ključne ugotovitve konference:

  1. Imamo celovit nacionalni program Dober tek, Slovenija, ki je prepoznaven, uspešno povezuje številne sektorje in deležnike. Skupne aktivnosti in dosežki nam odpirajo vrata v mednarodni prostor.
  2. K zdravstvenim ciljem na področju prehrane in telesne dejavnosti ključno prispevajo številni resorji s svojimi resornimi politikami. Vse bolj prepoznavamo, da mora biti zdravje del vseh politik.
  3. V času izvajanja prvega akcijskega načrta smo že dosegli pomembne rezultate in izvedli številne ukrepe, ki nam bodo v pomoč pri doseganju zastavljenih ciljev do leta 2025.
  4. Rezultati vmesne evalvacije kažejo, da dosegamo cilje na področju prehrane (več mladostnikov uživa sadje in svežo zelenjavo ter pije manj sladkih pijač, več ljudi redno zajtrkuje in hrano manj dosoljuje), a nekatere cilje, med njimi tudi cilje glede dojenja dosegamo v omejenem obsegu, kar je spodbuda za še bolj intenzivne aktivnosti v naslednjem petletnem obdobju.
  5. Ure športne vzgoje v okviru rednega programa in brezplačne dodatne ure športne vzgoje so pomembni ukrepi, ki podpirajo celotne generacije otrok v skrbi za zdrav življenjski slog, tudi tiste iz ekonomsko bolj ranljivih družin.
  6. Od leta 2011 smo beležili izboljšanje na področju telesne pripravljenosti otrok in upad otroške debelosti, v času epidemije koronavirusa pa se soočamo z izrazito negativnimi trendi prav pri otrocih. Podatki športnega kartona (Slofit) kažejo, da so ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa negativno vplivali na celotno generacijo otrok. Telesna zmogljivost otrok je po desetletju napredka padla na najnižjo točko v zadnjih štirih desetletjih, debelost pa je dosegla najvišjo pogostnost. Še posebej so bili prizadeti tisti otroci, ki so bili pred epidemijo najbolj telesno dejavni. Otroci in mladostniki so postali nova ranljiva skupina, neenakost v zdravju med njimi pa se je povečala. Nujno bi bilo zato dodatno spodbuditi organizirano kakovostno (strokovno vodeno) športno vadbo in subvencionirati vadbo otrokom, ki prihajajo iz deprivilegiranih okolij.
  7. Zaradi sindemije se nam poleg že identificiranih izzivov na področju prehrane, telesne dejavnosti in debelosti pojavljajo novi izzivi, predvsem vezani na ljudi s slabšo finančno situacijo, kroničnimi boleznimi, težavami v duševnem zdravju. Kot novo nastajajoča ranljiva skupina se najavljajo tudi mladi odrasli, ki zahtevajo posebno pozornost in rešitve – in ukrepanje takoj, saj gre za najbolj vitalni del populacije, za starše v mladih družinah. Zato je pomembno, da napore usmerimo v te, najbolj ranljive skupine.
  8. Skupni cilji na področju okolja, urbanističnega načrtovanja, zdravja in transporta podpirajo in dopolnjujejo različne strategije. Skupaj prispevamo k zmanjševanju emisij in k spodbujanju telesne dejavnosti, k vzdržnejši prometni ureditvi v mestih, k čistejšemu zraku, in s tem k bolj zdravemu okolju in k boljšemu zdravju populacije.
  9. V sodelovanju z gostinci in turizmom, šolskim in kulturnim resorjem uspešno dvigujemo osveščenost o zdravem prehranjevanju in prehranski kulturni dediščini.
  10. Tesno sodelujemo z industrijo za preoblikovanje živil na način, da bi njihova sestava ugodnejša, z manj soli, sladkorja in nasičenih maščob.
  11. Zaradi zadnjih trendov, ki so posledica epidemije novega koronavirusa, je nujno definiranje prioritet na področju izboljšanja življenjskega sloga in v izvajanje ukrepov vključiti stroko in deležnike, ki delujejo v interesu javnega zdravja, ter ukrepe izvajati še bolj koordinirano in povezano.

 

 

 

 

Deli naprej

ENG