V sredo, 24. aprila 2024, bomo četrtič obeleževali slovenski dan brez zavržene hrane. Ob tej priložnosti bo v Hiši Evropske unije potekal tudi posvet z naslovom: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«, ki je namenjen vsem, saj smo prav vsi, najmanj kot uporabniki hrane, vključeni v verigo preskrbe s hrano.
Zavedanje o problematiki odpadne hrane, ki se je pojavila z naraščajočo blaginjo, dela privilegirane civilizacije, se krepi. Pred manj kot stoletjem bi se razprava zdela absurdna, a je potrošništvo tudi v tem delu precejšen krivec. Medtem ko odpadna in zavržena hrana po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire in okolje, zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane prinaša pozitivni gospodarski učinek za vse člene v verigi.
Največ so za zmanjševanje stroškov, ki jo predstavlja odpadna hrana, že storila podjetja, ki bdijo nad svojimi izdatki in v svojem poslovanju upoštevajo tudi strošek odpadne hrane. Torej strošek, ki nastane ob nakupu surovine, strošek plačila delovne sile, ki hrano pripravlja, in ceno za njen odvoz, v primeru, če hrana postane odpadna. Vendar tudi doma v gospodinjstvih plačujemo podobno ceno odpadne hrane, ki pa se je navadno ne zavedamo dovolj, saj zanjo ne delamo izračuna. 
Tisti, ki morajo skrbno ravnati s svojim denarjem za nakup hrane, da se prebijejo iz meseca v mesec, takšnih težav nimajo. Pa smo se tisti, ki se pritožujemo nad draginjo, kdaj vprašali, kako bi zmanjšali količino kupljene in pripravljene hrane, ki konča kot odpadek, in s tem privarčevali nekaj denarja za drugo dobrino, obisk koncerta, izlet ali celo za krajše počitnice?
V okviru izvajanja nacionalnega programa Dober tek Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj, si številni prizadevamo za manj odpadne hrane v preskrbi z njo. Več uporabnih nasvetov, kako zmanjšati količino zavržene hrane, lahko najdete na povezavi Prehrana.si.
V sredo, 24. aprila 2024, bomo četrtič obeleževali slovenski dan brez zavržene hrane. Ob tej priložnosti bo v Hiši Evropske unije potekal tudi posvet z naslovom: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«, ki je namenjen vsem, saj smo prav vsi, najmanj kot uporabniki hrane, vključeni v verigo preskrbe s hrano.
Zavedanje o problematiki odpadne hrane, ki se je pojavila z naraščajočo blaginjo, dela privilegirane civilizacije, se krepi. Pred manj kot stoletjem bi se razprava zdela absurdna, a je potrošništvo tudi v tem delu precejšen krivec. Medtem ko odpadna in zavržena hrana po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire in okolje, zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane prinaša pozitivni gospodarski učinek za vse člene v verigi.
Največ so za zmanjševanje stroškov, ki jo predstavlja odpadna hrana, že storila podjetja, ki bdijo nad svojimi izdatki in v svojem poslovanju upoštevajo tudi strošek odpadne hrane. Torej strošek, ki nastane ob nakupu surovine, strošek plačila delovne sile, ki hrano pripravlja in ceno za njen odvoz, v primeru, če hrana postane odpadna. Vendar tudi doma v gospodinjstvih plačujemo podobno ceno odpadne hrane, ki pa se je ne zavedamo dovolj, saj ne delamo izračuna.
Tisti, ki morajo skrbno ravnati s svojim denarjem za nakup hrane, da se prebijejo iz meseca v mesec, takšnih težav nimajo. Pa smo se drugi, ki se pritožujemo nad draginjo, kdaj vprašali, kako bi zmanjšali količino kupljene in pripravljene hrane, ki konča kot odpadek in s tem privarčevali nekaj denarja za drugo dobrino, obisk koncerta, izlet ali celo za krajše počitnice?
V okviru izvajanja nacionalnega programa Dober tek Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj, si številni prizadevamo za manj odpadne hrane v preskrbi z njo. Več uporabnih nasvetov kako zmanjšati količino zavržene hrane lahko najdete na povezavi Prehrana.si.