Pojdimo ven, v naravo! Starši, omogočite otrokom vsaj uro gibanja na prostem

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije  opozarja na pomen gibanja vseh, še zlasti otrok, v času epidemije bolezni COVID-19. Telesna dejavnost otrok in mladine je v času epidemije namreč pred velikim preizkusom. Starši lahko pomagate otrokom, da bodo tudi v teh časih dovolj telesno dejavni. Pojdite skupaj ven, vendar spoštujte priporočila in veljavne omejitve. 

»Gibajmo se tudi v težkih razmerah širjenja bolezni COVID-19. Ta bolezen ima svoje posledice. Naredimo vse, da jih preprečimo oziroma zmanjšamo, v skladu z navodili NIJZ, vendar ne pozabimo na skrb za splošno zdravje, sprostitev, preventivo, saj srčno-žilne bolezni rastejo skupaj z otroki od mladih nog, če imajo pogoje za to – in to je treba preprečiti, sicer bodo srčno-žilne bolezni nastopile veliko prezgodaj v njihovih življenjih«, opozarja prim. Matija Cevc, dr. med., KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport, UL, poudarja, da se  je že pri otrocih, pri katerih so preverili gibalno učinkovitosti takoj po koncu razglasitve epidemije v juniju, pokazal velik upad gibalne učinkovitosti, ki se je še posebej odrazil na srčno-dihalni vzdržljivosti. “Meritve, ki so bile na slovenskih osnovnih šolah izvedene v septembru, so pokazale še na večji upad gibalne učinkovitosti otrok, k čemer je pripomoglo sedenje in premalo gibanja mnogih otrok med poletnimi počitnicami. V času, ko otroci nimajo športne vzgoje na šoli in ko se ne morejo udeleževati športne vadbe v društvih, je breme organizacije dejavnega prostega časa padlo na družine”.

“Nasvet staršem je, da otrokom vsak dan omogočijo vsaj eno uro gibanja na prostem, ki naj presega intenzivnost hoje, saj za normalen razvoj otrok hoja ni dovolj velik impulz. Če se odpravijo na pohod z otroki, naj to ne bo zgolj sprehod, temveč po možnosti hoja navkreber, če v bližini ni vzpetin pa najmanj hitra hoja, med katero lahko vključimo različne krepilne vaje poskokov, krajših tekov in podobno. Če starši zmorejo, naj z otroki tečejo. Zavedati se je treba, da otroci potrebujejo za razvoj več gibanja kot odrasli in da mora biti to gibanje bolj intenzivno, vsekakor pa odrasli ne smejo pozabiti, da za zdravo delovanje organizma tudi oni potrebujejo vsakodnevno gibanje. Krepilne vaje naj postanejo tudi rutina vsakega jutra in večera, otroci pa naj te vaje izvajajo tudi med premori pri učenju. Potrebna je torej dobra organizacija družinskega življenja, pri čemer je še posebej pomembno, da starši omejijo čas, ki ga otroci preživijo pred ekrani, saj je digitalna tehnologija v primeru zaprtja šol že del učenja, dodatna zabava z ekrani pa otrokom ne bo koristila, temveč bo prinesla še večje utrujanje centralnega živčnega sistema in poslabšala duševno stanje otrok, ki je zaradi pomanjkanja socialnih stikov z vrstniki že tako na preizkušnji”, zaključi dr. Starc.

Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega kluba Ljubljana je opozorila na t. i. model COVID-19 pri izvajanju programa rehabilitacijske vadbe srčno-žilnih bolnikov, ki so ga pripravili v društvu. Kontinuiran proces je izjemnega pomena pri preprečevanju zapletov bolezni srca in žilja ter izboljševanju zdravstvenega stanja srčno-žilnih bolnikov. Za zagotavljanje le tega so pri oblikovanju ‘modela Covid-19’ rehabilitacijsko vadbo iz zaprtih prostorov preusmerili v naravo (pred stavbo Koronarnega kluba Ljubljana, v Botanični vrt, v parke dislociranih enot ipd.) ter s tem omogočili neprekinjeno izvajanje treh metod telesne vadbe: trikotni aerobno-dinamični model, program G-I-O (sinhronizirana kardiorespiratorna rehabilitacija) ter vadbo sede za srčno-žilne bolnike z omejitvami v lokomotornem sistemu. Izvajali so tudi nordijsko hojo različnih zahtevnostnih stopenj.

V obdobju »ostani doma« (v času prve razglasitve epidemije) jih je presenetilo število fizičnih poškodb, od 375 srčno-žilnih bolnikov so zabeležili 11 zlomov oz. drugih poškodb, večina od njih posledica padcev. Primerjalno na istem vzorcu letno zabeležijo 1-2 takšni poškodbi. Podatek jih je spodbudil, da so se potrudili vzpostaviti pogoje, ki omogočajo neprekinjen proces telesne vadbe. Dobrobiti psihofizioloških interakcij, ki se ustvarjajo pri gibanju v naravi so gradniki zdravega in ustvarjalnega življenja ter pomembno vplivajo na preprečevanje dodatnih zapletov srčno-žilnih bolezni. Pomembno sporočilo je, da si že v mladosti postavljamo temelje za kakovostno starost.

Več o aktivnostih društva

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je izdalo tudi knjižico Ostanite zdravi, bodite aktivni, v kateri najdete veliko nasvetov in razlag, zakaj je gibanje tako potrebno za zdravje.

 

 

Deli naprej

ENG