Kaj imata skupnega slogan FAO ob svetovnem dnevu hrane »Nihče naj ne ostane lačen« (»Leave NO ONE behind«) in prizadevanja Dober tek Slovenija, Zdravo uživaj in več gibaj! ? Razlika je predvsem v poudarkih, saj se FAO kot globalna organizacija osredotoča na splošno pomanjkanje hrane, naš nacionalni poudarek pa je ciljno usmerjen v povečevanje zdrave ponudbe živil. Vseeno pa imamo skupno nalogo, da delujemo trajnostno, s ciljem, da ima vsakdo in povsod dostop do energijsko in hranilno primerne hrane.
Kako se prehranjujemo v Sloveniji?
Vsak drugi odrasli prebivalec se prehranjuje pretežno nezdravo. Glede na izsledke študije CINDI 2020 ima kar dve tretjini odrasle populacije v Sloveniji že prisotne nekatere dejavnike nezdravega življenjskega sloga. Med njimi izstopa predvsem debelost. Znano je, da tisti s slabšim materialnim položajem pogosteje posegajo po ceneje dostopni in manj kvalitetni hrani, se prehranjujejo manj redno, uživajo manj sveže zelenjave, polnovrednih izdelkov in rib.
Po podatkih nacionalne prehranske raziskave SI.Menu se obroki od doma selijo v lokale javne prehrane oz. gostinske lokale, saj kar 65 % odraslih vsakodnevno uživa malico in 20 % odraslih redno kosi zunaj doma. K pojavu debelosti nedvomno prispeva pretežno sedeče delo, neredni obroki, pogostejše prehranjevanje izven doma in enostavna dostava obrokov na dom.
Kakšni so pogosto obroki pripravljenih v lokalih, na primer tople malice in kosila?
Znano je, da pri gostincih prevladujejo sicer okusni, pogosto energijsko prebogati in hranilno revni obroki, z večjo vsebnostjo nezdravih maščob, soli in s premalo sveže zelenjave. Pripravljeni so pogosto na neprimeren način npr. s cvrtjem, z uporabo različnih že pripravljenih omak, predelanih mesnin in instant dodatkov za izboljšanje okusa in morebitno prikrivanje slabše kvalitete sestavin, kar je prehransko neugodno, še posebej, če po njih posegamo vsakodnevno.
Kaj pa potrošniki?
Vedno več potrošnikov se zaveda, da »težka« hrana pogosto preobremeni prebavila, poveča utrujenost, povzroča zaspanosti ter slabo vpliva na koncentracijo, kar zagotovo ne prispeva k večji delovni storilnosti, kakovostnemu študiju in dobremu počutju. Številnim potrošnikom je pomembna predvsem okusnost in cena obroka. Mnogi, ki se prehranjujejo izven doma, nimajo časa in ne volje za razmislek o prehranski primernosti ponudbe.
Prava izbira
Zaradi povečanega povpraševanja po hrani v okviru gostinske ponudbe in prehranjevanja zunaj doma v okviru Nacionalnega programa Dober tek Slovenija, zdravo uživaj & več gibaj! več pozornosti namenjamo prav tej prehrani in njeni kakovosti. S pomočjo sredstev Ministrstva za zdravje je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije razvil in gostincem ponudil simbol PRAVA IZBIRA, ki po strokovnih merilih označuje prehransko ustreznejše obroke. Z novim simbolom želimo ljudem olajšati izbiro in prihraniti čas za razmišljanje o tem, kateri obrok iz dane ponudbe izbrati. Sočasno pa simbol omogoča gostincem izpostaviti višjo kakovost njihove ponudbe.
Kaj jamči simbol?
Simbol PRAVA IZBIRA je zagotovilo za preverjeno uravnoteženost sestavin in višjo hranilno vrednost. Podeljeni simbol gostu zagotavlja, da je obrok uravnotežen po sestavi, torej, da vsebuje dovolj kakovostnih beljakovin, polnovrednih ogljikovih hidratov in zelenjave, da se v pripravi uporabljajo kakovostne maščobe z ugodno sestavo, da ni preslan, da je primerno toplotno obdelan (brez cvrtja ipd.) in da v pripravo niso bila vključena nobena pred-pripravljena živila (kot so gotove omake, ocvrtki, ribje palčke ipd.), instant zgoščevalci, jušne kocke, instant slane začimbne mešanice z ojačevalci okusov, ipd. Posebna pozornost je namenjena tudi vključevanju kakovostnih lokalnih surovin, ki so prilagojene sezonski ponudbi ter vključevanju ekoloških izdelkov.
Prava izbira je bila predstavljena tudi v oddaji Koda na TV Slovenija.
Kaj je pomembno, če si hrano pripravljamo sami in prinašamo na delo?
Za dobro zdravo malico in kosilo velja vse predhodno našteto. V obrok vključujte raznolika živila vseh skupin živil: škrobna živila, vključujte manj mesa in več stročnic ter zelenjave. Za njihovo pripravo uporabljajte predvsem kuhanje, parjenje v sopari in pečenje. Čim manjkrat živila cvrite in bodite skromni z uporabo soli. Vzemite si čas zase in v miru zaužijte obrok. Pa dober tek Slovenija!
Morda preizkusite kakšnega med recepti iz zbirke Lahko jem Solate, Pomurskega društva za boj proti raku.