Ministrstvo za zdravje je ob Evropskem tednu športa skupaj z Fakulteto za šport in Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez organiziralo konferenco, ki je bila namenjena medresorski razpravi o telesni dejavnosti.
Na letošnji konferenci, ki je že četrta tovrstna, smo predstavili poglede stroke in skupna prizadevanja politike iz koalicijske pogodbe za izboljšanje telesne dejavnosti prebivalstva in trajnosti ter utrdili medresorske zaveze pri izvajanju Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje – Dober tek Slovenija.
“Letos izpostavljamo pomen uravnoteženega 24-urnega gibalnega vedenja. Pomen zmanjševanja časa sedenja, redne in dovolj intenzivne telesne dejavnosti in kakovostnega spanca. Cilji na teh področjih se prepletajo s trajnostnimi cilji, ki ravno tako predstavljajo skupno priložnost nas vseh, in jih bomo naslovili tekom današnjih razprav. Vse to vpliva nenazadnje tudi na našo produktivnost in zdravje ter razvoj celotne družbe,” so bile nagovorne besede državne sekretarke Azre Herceg, ki je na konferenci pozdravila tudi kolege državne sekretarje iz drugih ministrstev.
Telesna dejavnost, zmanjševanje časa neprekinjenega sedenja in tudi ustrezna kakovost spanca pomembno vplivajo na naše telesno in duševno zdravje. “Danes obenem vemo, da je škodljivost dolgotrajnega sedenja primerljiva s posledicami kajenja in je poleg neustrezne prehrane ključni razlog za skokovit porast debelosti populacije in z njo povezanih kroničnih bolezni,” je povedala državna sekretarka Herceg in nadaljevala: “Prisotni organizatorji konference se zelo dobro zavedamo, da zdrav življenjski slog ni zgolj stvar odločitve in motivacije posameznika, temveč da nanj še kako vpliva okolje. Gre torej tudi za priložnosti, ki jih moramo zgraditi skupaj, da bi lahko živeli bolje. Zato je pomembno, da se zdravstvo, šport, šolstvo, promet, načrtovalci prostora, sociala, delodajalci, lokalne skupnosti povezujemo in skupaj snujemo ukrepe in aktivnosti, ki nam bodo omogočile živeti aktiven in zdrav življenjski slog.”
Prav s tem namenom je parlament leta 2015 potrdil Resolucijo o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija, ki je podlaga tako za izboljšave okolja, v katerem živimo v smeri bolj zdravih izbir. Za koordinacijo ukrepov je pristojno Ministrstvo za zdravje, v izvedbo pa je vključenih več resorjev, stroka, nevladni sektor.
“Na medresorski skupini državnih sekretarjev smo ta teden obravnavali že tretji akcijski načrt za izboljšanje prehrane in telesne dejavnosti. Ko ga bo potrdila vlada, bo ta tudi načrt naša formalna zaveza k skupnemu delu za kakovostnejše in bolj zdravo življenje za vse prebivalce. Verjamem, da lahko s skupnimi prizadevanji naredimo korak naprej k bolj aktivni in zdravi družbi,” je zaključila Azra Herceg.
V okviru konference smo prisluhnili več predavanjem o pomembnosti zdravega načina življenja, ki so orisani v programu konference. Konferenco je moderirala doc. dr. Marta Bon s Fakultete za šport, ki je imela tudi uvodno predavanje na temo pomena sodelovanja ob Evropskem tednu športa.
Utrinke s konference si lahko ogledate v kratkem filmu .
V predavanju “Zdrav duh v zdravem telesu” je prof. dr. Vedran Hadžić predstavil, kako je redna telesna dejavnost potrebna za zdravje in kako sta pomembni količina in intenzivnost vadb. Dotaknil se je tudi področja duševnega zdravja in na podatkih pokazal, da je vadba pri depresiji in anksioznosti lahko celo enako učinkovita kot psihoterapija. Za izboljšanje zdravstvenega stanja so primerne vse oblike vadbe, med vadbami pa naj izbiramo med tistimi, v katerih uživamo. Vadba pozitivno deluje na ljudi v vseh starostnih obdobjih.
Izr. prof. dr. Vedran Hadžić, Fakulteta za šport: “Vadba je zelo varno in učinkovito zdravilo. Bistveno večje tveganje za nas je, če ne vadimo. In katera vadba je učinkovita? Samo redna vadba! Pri lažjih duševnih težavah je vadba enako učinkovita kot psihoterapija in farmakologija.”
Kako so sedenje, gibanje in spanje povezani, je predstavila Tjaša Knific iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje v prispevku z naslovom “Ves dan šteje – pomen 24-urnega gibalnega vedenja za zdravje”. Razložila je, da se je treba več gibati, tudi med delovnikom, ko bi morali eno uro sedenja prekiniti vsaj za eno minuto, ponovila je trditev, da “je sedenje novo kajenje” ter opozorila na zadosten čas spanja. Odrasli bi morali spancu nameniti od 7 do 8 ur, mladi pa od minimalno 7 do 9 ur na noč.
Pomen spanja za zdravo življenje je predstavila doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, ESRS somnolog. V predavanju je pojasnila, zakaj je spanje tako pomembno za umsko in telesno zdravje. Spati moramo redno vsak dan, saj spati ne moremo na zalogo.
doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr.med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, ESRS somnologinja: »Vsak dan potrebujemo ustrezen počitek. Spati se na zalogo ne da. Kronična neprespanost lahko vpliva na debelost, Alzheimerjevo bolezen, demenco!«
Kronično pomanjkanje spanca kmalu oškoduje srčno-žilni sistem, vpliva na možgane in na spomin ter na naš imunski sistem, posledica nerednega spanja pa je lahko tudi nagnjenje k debelosti.
V okviru konference sta se odvili tudi dve okrogli mizi. Na prvi so strokovnjaki razpravljali o izzivih pri preprečevanju sedentarnega načina življenja, na drugi okrogli mizi, kjer so sodelovali državni sekretarji in drugi predstavniki Ministrstva za zdravje, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za digitalno preobrazbo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, pa so ti razpravljali o načinih, kako spodbuditi telesno dejavnost prebivalstva. Predstavili so projekte iz svojega delovnega področja, ki so v večini že zabeleženi v Akcijskem načrtu Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje (2023-2025), ki je trenutno v javni razpravi.
Utrinki z okrogle mize “Izzivi pri preprečevanju sedentarnega načina življenja”
Prof. dr. Gregor Jurak, Fakulteta za šport: »Kakšen vzor smo? Celotna družba se je zasedela. Dokler kot družba ne spremenimo mentalitete, smo zgubljeni. Dokler telesna dejavnost ne bo poslala pomembno politično vprašanje, nimamo šans. Prestopiti moramo iz paradigme promocije v paradigmo akcije! Znanja je ogromno, manjka nam koordinacije.«
Prof. dr. Ivan Eržen, NIJZ: »Pri mladih so se gibalne navade zelo poslabšale. To je nujna situacija, ki jo moramo nasloviti. Gibanje ni vrednota, to je problem. Zelo pomembno je, da zagotovimo možnosti za gibanje v lokalnih skupnostih. Nekatere občine so to potrebo že prepoznale in se dobro odzivajo. Nacionalni program že imamo, zdaj je priložnost, da se dopolni akcijski načrt.«
Mag. Marjana Majerič, GZS: »Nove generacije bodo v katastrofalnem zdravstvenem stanju, brez močnega in zdravega gospodarstva ne bo šlo. Partnerski odnosi pri reševanju situacije so ključni.«
Mag. Miran Kos, podpredsednik OKS-ZŠZ: »Letne programe športa je potrebno reformulirati tako, da bodo vključevali več rekreacije.«
Gregor Pečan, Združenje ravnateljev: »Šole ne morejo rešiti vsega in tudi ne zmorejo več vseh bremen. Najti moramo prave načine, da bodo ljudje začeli razmišljati o spremembah navad.«
Mag. Tatjana Pajnkihar Napret, Združenje delodajalcev: »Delodajalci izvajamo številne aktivnosti in smo zainteresirani, da imamo zdrave zaposlene.«
Doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, prodekanja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo: »Prevečkrat pozabimo na najranljivejše, na osebe z različnimi oviranostmi. Vesela sem, da ste področje urejanja prostora prepoznali kot pomembno za zdravje.«