Dojenje je naraven in najbolj optimalen način hranjenja dojenčka

V februarju so Unicef, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in partnerji opozorili vlade, zdravstvene delavce in industrijo prehrane dojenčkov na neprimerno trženje nadomestkov materinega mleka. Industrija mlečnih nadomestkov namreč pogosto daje zavajajoč vtis, da so nadomestki lahko boljši od materinega mleka. Predlagajo sprejemanje zakonov za preprečevanje promocije industrije in vlaganje v politike za podporo dojenja.

Ministrstvo za zdravje skozi uveljavljanje nacionalnega programa Dober tek Slovenija spodbuja dojenje tudi skozi delovanje Unicef Slovenija-nacionalnega odbora za dojenje, saj je dojenje prepoznano kot ključna popotnica v življenju posameznika. Ker prehrana v najzgodnejšem obdobju življenja, torej še pred rojstvom, v času nosečnosti ter zlasti v prvem letu življenja otroka, odločilno vpliva na t.i. prehransko programiranje, ki določa, kakšna bo presnova posameznika v življenju. Pomembno pa vpliva dojenje tudi na čustveni in telesni razvoj.

V Sloveniji je bilo dojenje z iniciativo Unicef Slovenija, »Novorojencu prijazna porodnišnica« že leta 1996 postavljeno na prvo mesto. Žal pa se zaradi nespodbudnega okolja dogaja, da številne matere kmalu po rojstvu prenehajo izključno dojiti in pričnejo z dodajanjem mlečnih nadomestkov, s čemer je tlakovana pot postopnemu usihanju nastajanja materinega mleka in posledično dojenja. Sedaj Unicef Slovenije, s programom »Dojenju prijazno mesto«, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti, Dober tek Slovenija, zdravo uživaj & več gibaj!, svoje aktivnosti širi tudi na zdravstvene domove, delovne organizacije in celo občine oz. mesta. V letu 2021 so na pot »Dojenju prijaznega mesta« stopila mesta Kranj, Mislinja, Slovenj Gradec in Novo mesto.

Več o dojenju lahko pogledate v Unicefovi predstavitvi o koristih dojenja in njihovih aktivnostih

Deli naprej

ENG