Ministrstvo za zdravje vabi na Strokovni posvet o izboljšanju prehrane in telesne dejavnosti prebivalcev ter ustvarjanju spodbudnega okolja za zdrave izbire.

Dogodek bo potekal 10. septembra 2026 v Grand Hotelu Union v

Ljubljani s pričetkom registracije ob 13.00.

Posvet je namenjen predstavnikom strokovne javnosti, lokalnih skupnosti, pristojnim resorjem, nevladnim organizacijam in drugim  zainteresiranim deležnikom. Udeležba na dogodku je brezplačna.

Program strokovnega posveta

Vljudno vabljeni!

Obvezna je predhodna prijava* preko e-pošte.

PRIJAVE SO ZAKLJUČENE.

————

*S prijavo na dogodek se strinjate z obdelavo vaših osebnih podatkov in potrjujete, da ste seznanjeni z informacijami po 13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu z določili Splošne uredbe o varstvu podatkov s tem dajete izrecno privolitev, da upravljavec za namen organizacije tega strokovnega posveta od vas pridobi naslednje podatke: ime, priimek, organizacijo zaposlitve, e-poštni naslov. Vaša pravica je, da zahtevate dostop do svojih osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave. Ravno tako imate pravico do ugovora obdelave pravice ter pravico do prenosljivosti podatkov ter pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu. Privolitev lahko kadar koli prekličete, ne da bi to vplivalo na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica. Zagotovitev osebnih podatkov  ni zakonska obveznost in nima posledic.  Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov je privolitev posameznika po določbi točke a) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Obdobje hrambe osebnih podatkov je 30 dni. Upravljavec zbirke osebnih podatkov oziroma evidence: Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana, 01/478 60 01, gp.mz@gov.si. Kontakt pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (ang. DPO):  01/478 60 01, dpo.mz@gov.si

Ministrstvo za zdravje vabi na strokovni posvet o prehrani in telesni dejavnosti za izboljšanje zdravja prebivalcev ter ustvarjanje spodbudnega okolja za zdrave izbire.

Dogodek bo potekal 10. septembra 2026 v Grand Hotelu Union, Ljubljana,

s pričetkom registracije ob 13.00.

Prisrčno vabljeni predstavniki strokovne javnosti, lokalnih skupnosti, pristojnih vladnih resorjev in nevladnih organizacij ter drugi deležniki, ki soustvarjate okolja in pogoje za zdrav življenjski slog.

• Udeležba na dogodku je brezplačna.
• Prijave bodo možne od 4. avgusta dalje. Več informacij boste našli na tej spletni strani.
• Program strokovnega posveta.

Rezervirajte si termin!

Vljudno vabljeni!

Danes, 30. junija 2026, je 25-letna Lara iz Slovenije na mednarodnem dogodku One Goal. Move the World. v New Yorku, organiziranem ob FIFA svetovnem prvenstvu v nogometu 2026, kot predstavnica mladih nagovorila organizatorje največjih športnih tekmovanj, predstavnike mest gostiteljic prvenstva in druge. Dogodek je potekal znotraj UNICEF-ove pobude Own Your Game, ki poudarja, da morajo velike športne prireditve prispevati k izboljšanju zdravja in dobrega počutja prebivalstva, predvsem otrok in mladih, ne pa promovirati izdelke, ki niso v njihovem najboljšem interesu.

Veliki športni dogodki navdihujejo milijone ljudi po vsem svetu, vendar navdih sam po sebi ne zagotavlja vključevanja v šport in telesno dejavnost. Prav zato je bil v New Yorku ob FIFA svetovnem prvenstvu v nogometu 2026 organiziran mednarodni dogodek One Goal. Move the World., ki je združil organizatorje največjih športnih tekmovanj, predstavnike mest gostiteljic, nevladnih organizacij, športnih zvez, fundacij, industrije športne opreme ter mednarodnih organizacij.

Udeleženci dogodka One Goal. Move the World. so razpravljali o tem, kako lahko šport in veliki športni dogodki prispevajo k trajnim pozitivnim družbenim spremembam za otroke in mlade, povečajo njihovo športno udejstvovanje ter spodbudijo razvoj vključujočih programov in okolij, ki podpirajo zdrav življenjski slog.

Glas mladih je predstavljala 25-letna Lara iz Slovenije, predstavnica globalne pobude Own Your Game. Poudarila je pomen športa pri reševanju javnozdravstvenih problemov, nujnost sistemskih sprememb ter vključevanje mladih v soustvarjanje rešitev in okolij, ki vplivajo na njihova življenja.

V okviru globalne pobude Own Your Game mladi iz vsega sveta opozarja na vse večji vpliv oglaševanja nezdrave hrane in pijače v športu. Mladi poudarjajo, da se zdi, da je industrija prevzela šport in igro, s tem ko so tekmovanja preplavljena s promocijo izdelkov, ki niso v njihovem najboljšem interesu.

Zato Own Your Game poziva, da šport ohrani pomen skupnosti, prijateljstva, zdravega načina življenja in pošteno igro. V okviru pobude so mladi v odprtem pismu pozvali FIFO, da se v ospredje postavijo ljudje, družine in skupnosti, ne pa komercialni interesi.

V nadaljevanju objavljamo prevod Larinega govora z dogodka One Goal. Move the World. v New Yorku.

“Moje ime je Lara in prihajam iz Slovenije. Smo precej majhna država, a ko gre za šport, ne poznamo šale. Verjetno pri tem nismo edini. 

Na letu sem imela občutek, da je polovica potnikov na svojih zaslonih spremljala svetovno prvenstvo v nogometu.

Pogosto vodim delavnice za otroke in mlade, zato mi sploh ni treba podrobno spremljati športnega sveta, da vem, kaj se dogaja. Pripovedujejo o tem, kako se je vsa soseska zbrala, da bi skupaj gledala tekmo. Vidim jih, kako nosijo dres svojega najljubšega igralca, posnemajo njegovo pričesko, se med igro pretvarjajo, da so on, in drug drugega spodbujajo z vprašanjem: »Kaj bi storil on?« Nosijo drese svojih najljubših športnikov in športnic, posnemajo njihove pričeske, se v igri zgledujejo po njih ter drug drugega sprašujejo: »Kaj bi na mojem mestu storil on oziroma ona?«.

Foto: Arhiv UNICEF-a.

Poznam nešteto zgodb mladih, ki so začeli igrati nogomet ali se ukvarjati z drugimi športi, ker so želeli postati podobni svojim vzornikom. Prav zato je šport veliko več kot le telesna aktivnost. Pomaga oblikovati to, kdo smo in kdo želimo postati. Kar se dogaja na športnih prizoriščih, presega meje športa in je del našega vsakdanjega življenja.

V realnosti pa sta zdravje in dobro počutje mladih vse bolj pod pritiskom. Med drugim naraščajo težave z duševnim zdravjem, povečuje se tveganje za kronične nenalezljive bolezni, vse preveč otrok in mladih pa živi z debelostjo.

Šport lahko pri reševanju teh izzivov odigra ključno vlogo.

Kljub temu pa veliko mladih še vedno nima cenovno dostopnih, varnih in vključujočih možnosti za udejstvovanje v športu ali telesnih aktivnostih.

Nas, mlade, oblikuje to, kar vsak dan vidimo, slišimo, do česar imamo dostop in kar doživljamo. Zato rešitev ne more biti zgolj v tem, da nam odrasli govorite, naj se več gibamo, sprejemamo boljše odločitve ali da nas le izobražujete. Gre za to, da spremenimo sisteme in okolja, ki oblikujejo ter podpirajo naše odločitve in življenjski slog.

Šport ni pomemben le za telesno in duševno zdravje. Pomeni tudi skupnost, povezanost, premagovanje izzivov in pridobivanje novih veščin. Želimo si okolij, ki te vrednote odražajo in jih krepijo.

Morda smo mladi, vendar nas ne podcenjujte. Dobro vemo, kaj pri nas deluje, kaj ne in kakšna podpora bi zares prinesla spremembe.

Prek UNICEF-ovih globalnih pobud Own Your Game in Fix My Food se mladi iz različnih držav združujemo in sporočamo, da ne želimo biti le slišani, temveč želimo aktivno sodelovati pri oblikovanju odločitev, ki vplivajo na naša življenja.

Izzivi, ki sem jih opisala, niso težave posameznikov. So skupni izziv, ki zahteva sistemske rešitve. Potrebujemo politike, programe in okolja, ki bodo zdrave izbire naredili samoumevne, cenovno dostopne in dosegljive vsem.

Pomembno je prisluhniti mladim, vendar to ni dovolj. Mladi si zaslužimo, da nas odrasli jemljete resno.

Če želite ustvarjati vključujoča okolja za mlade, nas vključite že na začetku. Dajte nam resničen vpliv in sodelujte z nami pri soustvarjanju programov, okolij in naše prihodnosti.

Nič o nas brez nas.

Verjamem, da danes stojim v pravi dvorani, med ljudmi, ki imajo moč, da spremembe tudi uresničijo. Moja prošnja je preprosta: sodelujte z nami, ne le za nas. Pomagajte nam ustvariti okolja, v katerih bomo lahko prevzeli odgovornost za svoje zdravje, svoj šport in svojo prihodnost. 

Čas je, da prevzamemo igro.”

Lara in vsem mladim, ki sodelujejo v pobudi Own your game čestitamo za pobudo in pozornost, ki so si jo vzeli. Iniciativa Fix my food, v okviru katere se izvaja ta globalna kampanja je v Slovenijo prišla preko projekta Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu, ki je potekal preko Instrumenta tehnične podpore Evropske Unije in ga je izvajal UNICEF – Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo in Ministrstvom za zdravje. Projekt je bil usmerjen v izboljšanje dostopnosti, povezanosti in kakovosti zdravstvenih ter drugih storitev v podporo zdravemu življenjskemu slogu otrok in mladih. Del aktivnosti je zajemalo tudi usposabljanje mladih za zagovorništvo boljšega prehranskega okolja v sodelovanju z organizacijo Fix my food iz Velike Britanije. Na osnovi projekta so mladi januarja pripravili kampanjo »Mladi plačujemo s svojim zdravjem« in tudi priporočila za ukrepe za nov nacionalni program  o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki je v pripravi.  Veseli nas, da mladi nadaljujejo s sodelovanjem z aktivnostmi osveščanja v okviru Fix my food in jim pri tem želimo veliko uspehov!

Fotografija v prilogi je bila posneta na dogodku One Goal. Move the World. v New Yorku. 25-letna Lara iz Slovenije, predstavnica mladih pri UNICEF-ovi globalni pobudi Own Your Game, je na fotografiji oblečena v majico s sloganom pobude, ki se glasi “Whose game is it anyway?”.

V Ljubljani je danes potekal zaključni dogodek projekta »Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu – Za zdrav življenjski slog otrok in mladih v Sloveniji«, ki je v ospredje postavil glas mladih.

Projekt Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu, ki poteka preko Instrumenta tehnične podpore Evropske Unije in ga izvaja UNICEF – Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo in Ministrstvom za zdravje, je usmerjen v izboljšanje dostopnosti, povezanosti in kakovosti zdravstvenih ter drugih storitev v podporo zdravemu življenjskemu slogu otrok in mladih, še posebej tistih s prekomerno telesno težo ali debelostjo, ter v krepitev znanja na tem področju.

V okviru projekta so bile izvedene analize obstoječih programov obravnave prekomerne hranjenosti otrok in mladih, posnetek stanja drugih programov v lokalnih skupnostih, ki podpirajo zdrav življenjski ter pregled medsebojnega sodelovanja v podporo uporabnikom pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga, vključno z dobrimi praksami. Pripravljena so bila priporočila za izboljšanje podpore in podane usmeritve za okrepitev medsektorskega in medprogramskega sodelovanja. V projektu so kot raziskovalci sodelovali Fakulteta za družbene vede, Inštitut za socialno varstvo RS in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ravno tako so imeli pomembno vlogo v projektu otroci, mladi in njihovi starši.

Dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje je ob otvoritvi dogodka poudarila: »V Sloveniji imamo kakovostne programe za mlade. Hkrati pa obstajajo še mnoge priložnosti za boljše povezovanje zdravstvenega, izobraževalnega, socialnega, športnega in mladinskega sektorja pri podpori mladim v lokalnih okoljih po zaključku preventivnih zdravstvenih programov. Projekt nam je pokazal, kako lahko obstoječe programe in storitve bolje povežemo in približamo otrokom, mladim in njihovim družinam, pa tudi kako lahko okrepimo sodelovanje z mladimi pri oblikovanju politik, ki jih zadevajo. Rezultati projekta bodo vključeni v Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti 2026–2036, kar bo omogočilo razvoj dolgoročnih sistemskih rešitev za podporo otrok in mladih.« 

Mladi iz vse Slovenije, ki sodelujejo v projektu, so v skupnem pozivu odločevalcem jasno izpostavili, da na njihove prehranske in gibalne navade pomembno vpliva okolje, v katerem živijo:  »Zdrava prehrana ni odvisna samo od znanja, ampak tudi od možnosti. Če imamo v bližini šole predvsem hitro hrano, sladke pijače in agresivne oglase, je zelo težko izbirati zdravo. Želimo si boljšo dostopnost do lokalno pridelane hrane, poenotenje standardov šolske prehrane tudi v srednjih šolah ter boljše študentske prehrane. Trenutne razmere prispevajo k naraščanju debelosti in menimo, da gre za resen javnozdravstveni izziv, ki zahteva odločen odziv.«

Ob tej priložnosti so mladi predstavili tudi kampanjo »Mladi plačujemo s svojim zdravjem«, ki so jo zagnali ta teden. V njej vrstnike spodbujajo k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju bolj zdravih in trajnostnih prehranskih sistemov. Kampanja je del širše globalne pobude »Fix My Food«. Z njo želijo vrstnikom pokazati, kako močno oglasi, vplivneži in embalaža vplivajo na njihove odločitve in jih osvestiti, da imajo pravico do zdravega okolja.

Karan Country Haag iz Unicefovega Regionalnega urada za Evropo in Srednjo Azijo je sodelovanje mladih izpostavila kot eno največjih dodanih vrednosti projekta: »Sodelovanje z mladimi je ključno za razvoj učinkovitih politik zanje. Ko jim damo prostor, da povedo, kaj doživljajo, dobimo jasna in iskrena sporočila. Projekt je pokazal, da obstaja veliko potenciala za nadaljnje povezovanje in soustvarjanje z mladimi. Mladi poročajo o stalni izpostavljenosti trženju nezdravih izdelkov, predvsem na družbenih omrežjih, ter o pomanjkanju privlačnih in cenovno dostopnih zdravih alternativ.

To ustvarja razkorak med odgovornostjo, ki jo družba pripisuje posamezniku, in realnimi možnostmi, ki jih ima mlada oseba na voljo. Po drugi strani sta analiza sodelovanja zdravstvenih programov za izboljšanje življenjskega sloga z drugimi podpornimi programi v lokalnih okoljih ter kartiranje  teh programov pokazala, da  obstaja veliko potenciala – športna društva, mladinski centri, gasilska društva in druge nevladne organizacije lahko pomembno prispevajo k zdravemu življenjskemu slogu mladih, zlasti po zaključku zdravstvenih obravnav v centrih za krepitev zdravja, v otroški bolnišnici Šentvid pri Stični in taborov v Zdravilišču Debeli rtič.«

Judit Rozsa, direktorica Instrumenta tehnične podpore pri Evropski komisiji je izrazila zadovoljstvo z rezultati  tega več državnega projekta, ki se zaključuje še v treh državah – v Italiji, na Cipru in v Andaluziji v Španiji, in je usmerjen v blaginjo in duševno zdravje ranljivih otrok in mladih:  »Veseli me, da Slovenija načrtuje vključitev priporočil projekta v Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, kar bo zagotovilo podlago za krepitev medsektorskega sodelovanja, ki je ključno za učinkovit in celosten odziv. Spodbujam vas, da rezultate našega projekta utrdite in jih preoblikujete v trajnostno ter dolgoročno reformo.«

posterji mladih

Projekt »Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu – Za zdrav življenjski slog otrok in mladih v Sloveniji« financira Evropska unija preko Instrumenta tehnične podpore in izvaja UNICEF – Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo – Generalnim direktoratom za podporo strukturnim reformam.

Inštitut za nutricionistiko je v okviru izbora inovativnih živil, ki ga finančno omogoča Ministrstvo za zdravje,  razglasil  osem inovativnih živil leta 2025 iz osmih kategorij. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oziroma izboljšanih živil ter spodbujati lokalno gospodarstvo pri razvoju živil, ki podpirajo trajnostno prehrano, vključno s slovenskimi tradicionalnimi jedmi.

Navzoče je uvodoma pozdravila tudi dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za varovanje zdravja na Ministrstvu za zdravje, ki je poudarila, da proizvodnjo domačih kakovostnih živil z ugodno prehransko sestavo spodbuja tudi Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek, Slovenija. To je tudi razlog, da Ministrstvo za zdravje že dvanajsto leto zaporedoma finančno omogoča aktivnosti, kot je izbor inovativnih živil in prizadevanja živilske industrije, da v svojih izdelkih postopoma znižuje sladkor, sol in povečuje polnozrnate sestavine. »Z razglasitvijo inovativnih živil kupcem jasno sporočamo, da so na tržišču odlični izdelki–okusni in z dobro hranilno sestavo. Ti so naš zaveznik v boju proti debelosti in civilizacijskim boleznim«, je povedala dr. Recek in nadaljevala: »Čeprav smo v zadnjem desetletju dosegli nekatere izboljšave na področju zdravja prebivalstva, ostajajo izzivi, kot so premalo telesne dejavnosti ter neustrezna in neredna prehrana. Živila, ki so v letošnjem izboru, s svojo priročnostjo dobro sledijo sodobnemu življenjskemu slogu ter hkrati upoštevajo tudi vidike trajnosti«.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo uspešno uveljavitev na tržišču!

Več vsebine iz dogodka je na spletni strani Inštituta za nutricionistiko – Nutris. 

Ministrstvo za zdravje vljudno vabi predstavnike ministrstev, občin, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, centrov za krepitev zdravja, centrov za duševno zdravje, športnih in kulturnih društev, mladinskih organizacij, in zdravstveni, športni, prehranski ter drugi strokovnjake, ki se ukvarjate s preprečevanjem debelosti in izvajate programe za izboljšanje življenjskega sloga otrok in mladih k udeležbi

na zaključnem dogodku projekta »Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu – Za zdrav življenjski slog otrok in mladih v Sloveniji«, 

ki bo potekal 30. 1. 2026 v Hotelu Lev v Ljubljani, s pričetkom ob 10. uri.

Projekt je namenjen izboljšanju dostopa in uporabe zdravstvenih in drugih podpornih storitev za dobro počutje in zdrav življenjski slog za otroke, mladostnike in mlade, ki so ogroženi oziroma se soočajo s prekomerno telesno težo ali debelostjo, in njihovih družin. Nosilec projekta je Unicef, kot izvajalci projekta so sodelovali Inštitut za socialno varstvo RS, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za javno zdravje, soustvarjali pa so ga tudi mladi in njihove družine.

Mladi iz različnih regij Slovenije so v okviru projekta prepoznali prehransko in druga okolja kot tista, ki ključno vplivajo na njihovo zdravje, dobro počutje in dolgoročno blaginjo. Med izzivi, ki zahtevajo več pozornosti in spremembe, so izpostavili agresivno oglaševalsko okolje, enostavno dostopnost nezdravih izbir, pomanjkljivo medijsko pismenost mladih, netransparentno označevanje živil ter nezadostno povezanost različnih storitev v podporo mladim. V projektu so bile prepoznane tudi dobre prakse in priložnosti za krepitev kapacitet in sodelovanja vseh pomembnih deležnikov in programov z zdravstvenega, izobraževalnega, športnega in socialnega sektorja pri nudenju podpore po zaključku zdravstvenih programov za izboljšanje življenjskega sloga.

Dogodek je brezplačen. Za udeležbo je obvezna prijava, ki je možna do 23. januarja oz. do zasedbe prostih mest, preko naslednje povezave na 1ki  

• Preliminarni program debelost 
• Project Description Summary_SLO

Vljudno vabljeni!

Projekt financira Evropska unija preko Instrumenta tehnične podpore in izvajal UNICEF – Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo – Generalnim direktoratom za podporo strukturnim reformam.

Tradicionalni slovenski zajtrk in Teden slovenske hrane povezujeta vse, ki sodelujejo v verigi preskrbe s hrano – kmetije, zadruge, kmetijska in živilska podjetja, gostinstvo in turizem, trgovino, potrošnike, javne naročnike hrane  ter ministrstva. S skupnim sodelovanjem želimo povečati zavest o pomenu sodelovanja in močnih prehranskih verig ter lokalne hrane in njenem vplivu na zdravje, skupnost in okolje.

Tako so na novinarski konferenci v petek, 14. novembra 2025, na Gospodarski zbornici Slovenije napovedali oba dogodka. V imenu Ministrstva za zdravje se je konference udeležila generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Vesna Marinko, ki je v svojem nagovoru izpostavila predvsem pomen zajtrkovanja za razvoj zdravih prehranjevalnih navad. Zajtrk je namreč prvi obrok dneva in ključen za energijo, koncentracijo, boljše razpoloženje ter telesno vzdržljivost.

Povedala je: “Redno zajtrkovanje je povezano z manjšim tveganjem za debelost in kronične bolezni, kar potrjujejo številne raziskave. Kljub temu mnogi zajtrk še vedno izpuščajo, zlasti mladostnice, pri katerih opažamo zaskrbljujoč trend upadanja rednega zajtrkovanja. Prav zato je tradicionalni slovenski zajtrk dragocena je vsakoletna priložnost, da otroke, mladostnike in odrasle vsako leto znova spomnimo na pomen rednega in zdravega prehranjevanja, ki pomembno vplivajo na njihovo zdravje in kakovost življenja.”