Inštitut za politike prostora vabi odgovorne v občinah za področje urejanja prostora   na usposabljanje programa Aktivno v šolo in zdravo mesto za načrtovanje hoji in zdravju prijaznega okolja, ki bo v torek, 3. novembra 2026, v Vetrinjskem dvoru v Mariboru.

Spoznali boste, kako lahko z urejanjem prostora in prometa ustvarjamo okolje, ki omogoča in spodbuja hojo ter podpira zdravje in izboljšuje kakovost življenja. Udeležba je brezplačna, prijava pa obvezna. Prijave zbiramo do 1. novembra 2026.

Prijavite se na usposabljanje

Kako načrtovati okolje, ki spodbuja hojo?

Hoja je najbolj razširjen, preprost in poceni način gibanja ter pomembna prometna praksa. Hodljivost pa je ključna značilnost kakovostnega in zdravega bivalnega okolja. Na to, ali bomo za vsakdanje poti izbrali hojo, pomembno vplivata urejanje prostora in prometa.

Kako torej načrtovati okolje, v katerem je hoja varna, prijetna in smiselna izbira? Kako prepoznati posebnosti hoje in potrebe pešcev, jih vključiti v urejanje prostora in prometa ter z različnimi metodami analizirati razmere v prostoru in prometu? In kako ugotovitve prevesti v konkretne načrtovalske rešitve in ukrepe?

Na ta in podobna vprašanja smo iskali in oblikovali odgovore s pomočjo praktičnega preverjanja rešitev v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. V sodelovanju s predstavniki občin in načrtovalci smo razvili program usposabljanja, na katerem bomo znanje o pomenu hoje za zdravje in kakovost bivanja povezali s prostorskim in prometnim načrtovanjem. Spoznali bomo položaj hoje pri zagotavljanju zdravja, urejanju prometa in prostora, značilnosti hodljivega okolja ter načrtovalske posebnosti hoje.

Posebno pozornost bomo namenili organizaciji dela in načrtovalskemu procesu, skupnostnemu pristopu in vključevanju prebivalcev. Predstavili bomo primere dobre prakse in opozorili na priložnosti za učinkovito omogočanje hoje z izboljšanjem razmer v prostoru in prometu.

Komu je usposabljanje namenjeno?

Usposabljanje je namenjeno vsem, ki na ravni slovenskih občin in naselij sodelujejo pri načrtovanju, urejanju in upravljanju prostora ter prometa in jih zanima, kako v svojih okoljih ustvarjati boljše pogoje za hojo.

foto: Jana Okorn

Usposabljanje je primerno tako za načrtovalce kot druge akterje, ki v različnih vlogah sodelujejo pri načrtovanju in urejanju prometa in prostora. Dobrodošli so predstavniki občin in drugih javnih institucij, prostorski in prometni načrtovalci in projektanti ter drugi strokovnjaki, ki se pri svojem delu srečujejo z urejanjem prostora, prometa, mobilnosti, dostopnosti, spodbujanjem in omogočanjem zdravega življenja in varne hoje v šolo.

Program

V prvem delu se bomo posvetili spoznavanju hoje kot vsakdanje prometne prakse in zdravju koristne telesne dejavnosti. Začeli bomo strateško in široko. Špela Berlot Veselko – CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp – bo hojo umestila v koncept trajnostne mobilnosti, Tea Zaverla Šuštaršič – Nacionalni inštitut za javno zdravje – bo predstavila zdravstvene koristi hoje, Maja Simoneti – IPoP – Inštitut za politike prostora – pa bo hojo povezala z urbanističnim načrtovanjem.

V drugem delu bomo pozornost namenili načrtovalskemu procesu, metodam in rezultatom. Posebej se bomo dotaknili organizacije dela, povezovanja deležnikov in vključevanja prebivalcev v načrtovanje. Razložili si bomo, kako z različnimi podatki in metodami analizirati prostor in prometne razmere. Predstavili bomo tudi, kako ugotovitve analiz in vključevanja uporabnikov povezati v oceno stanja ter jih prevesti v konkretne načrtovalske rešitve za izboljšanje pogojev za hojo. Predstavitev bosta izvedli in na vprašanja odgovarjali Maja Simoneti in Urška Didovič, IPoP – Inštitut za politike prostora.

Zaključili bomo s primeri dobrih praks in pogovorom o možnostih za hitro in učinkovito izboljšanje razmer v praksi, ki se odpirajo na podlagi boljšega razumevanja značilnosti hoje in hodljivega okolja.

Med programom bo priložnost za vprašanja ter seveda tudi za odmor s prigrizkom, neformalne pogovore in izmenjavo izkušenj.

Praktične informacije

Datum: torek, 3. november 2026
Čas: 8.30–12.30
Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor
Udeležba: brezplačna
Prijava: obvezna
Rok za prijavo: 1. november 2026

Usposabljanje bo akreditirano pri ZAPS. Člani ZAPS z udeležbo na usposabljanju prejmejo 3KT iz sklopa B (teorija in referenčna praksa).

Prijavite se na usposabljanje

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto je del prizadevanj IPoP – Inštituta za politike prostora za spodbujanje hoje kot oblike aktivne mobilnosti ter ustvarjanje zdravega bivalnega okolja. Pri izvajanju programa sodeluje CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in je del aktivnosti Nacionalnega programa Dober tek, Slovenija, za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

V Laškem je 2. oktobra potekal slavnostni simpozij z naslovom »Dojenje kot trajnostna popotnica v življenju: okrepiti kar deluje, « na katerem so obeležili tri desetletja delovanja Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pod okriljem UNICEF-a in podelili priznanja zaslužnim članom. Zbrane je v imenu Ministrstva za zdravje nagovorila dr. Katja Povhe Jemec, ki je izpostavila pomen lokalnega okolja, ki je naklonjeno dojenju ter zdravstvenega okolja, kjer matere dobijo ustrezno oporo in opolnomočenje.

Predavatelji so poudarili, da sta visoka usposobljenost zdravstvenih delavcev in močna podpora materam v lokalnem okolju ključna stebra za oblikovanje dojenju spodbudnega okolja. Ministrstvo za zdravje ta cilj aktivno uresničuje s sofinanciranjem programa Dojenju prijazno okolje, ki ga izvaja UNICEF Slovenija. Njegov namen je dojenje približati vsakdanjemu življenju družin neposredno v njihovih lokalnih skupnostih, kot tudi v zdravstvenih ustanovah.

Strokovna podkovanost kadra je nujna tudi zaradi novo nastajajočih izzivov na terenu. V praksi se namreč pogosto dogaja, da matere ob težavah z dojenjem odgovore iščejo na spletu. Tam jim nepreverjeni viri kot pogost razlog za neuspešno dojenje izpostavijo priraščenost jezička (ankiloglosijo) pri novorojenčku. Takšne informacije matere močno prestrašijo in jim povzročajo dodatne skrbi ter ovirajo uspešno dojenje. Dejstvo pa je, da je dojenčkov s priraščenim jezičkom le med 4 % in 11 %. Pri veliki večini so vzroki za težave povsem drugje – najpogosteje gre za napačen položaj pri podoju, nesproščenost ali stres matere.

Glavni namen simpozija je bil zato opolnomočiti zdravstvene delavce za natančno prepoznavanje dejanske priraščenosti jezička, ki resnično ovira dojenje, ter jim ponuditi znanje, s katerim bodo lahko materam strokovno svetovali. Le s pravočasno in pravilno podporo stroke ter lokalnega okolja lahko materam pomagamo doseči priporočeno šest mesečno obdobje izključnega dojenja.

IPoP – Inštitut za politike prostora vabi slovenske osnovne šole in občine, da preverijo, kako otroci hodijo v šolo in kako bi si želeli potovati, če bi lahko izbirali sami. Podatki iz preteklih zbiranj kažejo na velik razkorak: aktivno v šolo prihaja približno tretjina otrok, skoraj dve tretjini pa bi si želeli v šolo prihajati aktivno.

Nova sezona zbiranja in predstavitve podatkov na platformi Kako hodimo v šolo? se je začela septembra in bo trajala do 30. novembra.

foto Goran Jakovac

IPoP v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto s podporo Ministrstva za zdravje RS že več kot deset let spodbuja aktivno hojo otrok v šolo. Izkušnje dela s šolami so v tem času pokazale, da si otroci želijo hoditi v šolo aktivno, še posebej s kolesom, čim bolj samostojno in v družbi vrstnikov. Hkrati pa so ovrgle predstavo, da so otroci leni ali da se v šolo najraje vozijo z avtomobilom.

»Za šole in občine je zelo koristno, da vedo, kako otroci potujejo v šolo in kako bi si želeli potovati, če bi lahko izbirali sami. Razumevanje tega razkoraka je dobro izhodišče za pogovore o hoji v šolo, urejanju šolskih poti ter prostora in prometa v okolici šole. Na tej podlagi lahko šole občini predlagajo izboljšave pri urejanju prostora in prometa,« pojasnjuje dr. Maja Simoneti, vodja programa.

Foto: Goran Jakovac

Kadar želijo šole, občine in starši ustvariti boljše pogoje za aktivno hojo v šolo ter otrokom omogočiti več samostojnosti, gibanja in druženja v vsakdanjem življenju, je dobro začeti s podatki: najprej o načinu potovanja v šolo, nato pa tudi o razdaljah med šolo in domom, postajah šolskega avtobusa, navadah staršev, ki otroke vozijo v šolo, in drugih okoliščinah, ki vplivajo na izbiro načina poti.

Začenja se novo zbiranje podatkov na platformi Kako hodimo v šolo?

Osnovne šole vabimo, da se pridružijo vseslovenskemu zbiranju podatkov Kako hodimo v šolo?

Do 30. novembra 2026 naj šole na izbrani dan učence vprašajo, kako so prišli v šolo in kako bi si želeli potovati, če bi lahko izbirali sami. Zbrani podatki bodo prikazani na platformi Kako hodimo v šolo?, kjer bodo šole lahko primerjale dejanski in želeni način prihoda ter spremljale spremembe skozi čas.

Rezultati šolam omogočijo, da se o ugotovitvah pogovorijo z otroki in starši ter z občino odprejo razpravo o potrebnih izboljšavah.

Pridobite podatke in jih uporabite kot izhodišče za izboljšanje pogojev za aktivno in samostojno hojo otrok v šolo.

 Navodila za izvedbo ankete in oddajo podatkov: POVEZAVA.

Na dan slovenskega športa, 23. septembra, se na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani začenja jesenski niz brezplačnih meritev SLOfit odrasli, ki se bo do konca leta nadaljeval v številnih krajih po Sloveniji. Na meritvah lahko odrasli izmerite svojo telesno zmogljivost.  Do konca leta so meritve predvidene še v Brežicah, Mariboru, Celju, na Ptuju, Jesenicah in v Ajdovščini. Vabljeni ste, da se jih udeležite!  Sočasno bosta organizirani tudi dve delavnici o zdravi hrbtenici.

Zakaj na meritve?

Meritve so izhodiščna točka, zanesljiv kažipot, ki nas lahko vodi do dobre telesne zmogljivosti, namesto, da o zdravju začnemo razmišljati šele ob težavah. Skrb za telesno zmogljivost je pomembna za kakovostno življenje, vitalno staranje in čim daljše ohranjanje samostojnosti.

Kaj so meritve?

Pred njihovo izvedbo strokovno usposobljeni merilci najprej preverijo vaše morebitno zdravstveno tveganje za varno sodelovanje, nato pa z izbranimi merskimi nalogami ocenijo različna področja vaše telesne zmogljivosti – od telesne sestave in srčno-dihalne vzdržljivosti do mišične moči, gibljivosti, agilnosti in koordinacije. Merjenja so zasnovana za odrasle različnih starosti in ravni telesne zmogljivosti.

Posameznik v brezplačni spletni aplikaciji Moj SLOfit takoj po meritvah prejme povratno informacijo o svoji telesni zmogljivosti. Če imate shranjene podatke Športnovzgojnega kartona, ki ste ga opravljali v mladosti, lahko v brezplačni aplikaciji Moj SLOfit dostopate tudi do teh svojih rezultatov iz mladosti. Rezultati se vrednotijo glede na območja zdravstvenega tveganja in v primerjavi z vrstniki istega spola in starosti. Slednjega lahko uporabite pri pogovoru s kineziologom, trenerjem, zdravnikom ali fizioterapevtom, ti pa lahko, ob poznavanju vaših drugih zdravstvenih ali telesnih posebnosti, rezultate uporabijo kot izhodišče za premišljeno izbiro primerne vadbe in spremembe življenjskega sloga.

Meritve telesne zmogljivosti so dragocena priložnost, da pravočasno in objektivno ocenite svoje trenutno stanje ter na tej podlagi ukrepate – z izbiro ustreznih vaj, vadb in drugih oblik telesne dejavnosti, s katerimi lahko ciljno izboljšujete tista področja, kjer imate največ možnosti za napredek.

Kje potekajo meritve?

Prve jesenske meritve bodo 23. septembra, med 7.30 in 19. uro, na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.

Ob 10.30 in ob 16.30 bo potekala tudi brezplačna delavnica Zdrava hrbtenica. Udeleženci bodo tako lahko v enem obisku dobili objektiven vpogled v zmogljivost svojega telesa in praktična znanja za skrb za zdravo hrbtenico.

Predhodni prijavi na meritve in delavnico je obvezna, saj je število mest omejeno.

Povezava do prijavo za meritev v Ljubljani: https://1ka.arnes.si/a/f7430069

in povezava do prijave za delavnico Zdrava hrbtenica: https://1ka.arnes.si/a/d2a5caba.

Termini in povezave do prijav so objavljeni na spletni strani SLOfit v rubriki Odrasli/Aktualne meritve,

informacije pa so na voljo tudi na telefonski številki 040 760 032.

Program SLOfit sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Pričenja se Evropski teden mobilnosti, ki letos poteka pod geslom »Mobilnost za vse«.  Mobilnost za vse pomeni, da lahko vsakdo varno, dostopno in dostojno opravlja vsakodnevne poti. Kar je za nekoga kratka in preprosta pot, lahko za drugega predstavlja oviro – zaradi starosti, telesnih zmožnosti, oddaljenosti, stroškov, pomanjkanja informacij ali neustrezno načrtovane infrastrukture. Kampanja nas spodbuja k načrtovanju varnih, prijetnih in dostopnih poti za vse.  

Na ministrstvu za zdravje še posebej poudarjamo pomen rešitev, ki omogočajo več hoje in kolesarjenja ter uporabe javnega prevoza. Dobro načrtovana infrastruktura, ki predvideva vključujoče in prijazne možnosti aktivne mobilnosti bo ljudi spodbudila k redni telesni dejavnosti ob opravljanju vsakodnevnih poti, s čimer se bo na zelo enostaven način povečala njihova celokupna vsakodnevna telesna dejavnost.

Prekomerna hranjenost in debelost sta v porastu tako pri odraslih kot pri otrocih, zato je pomembno, da vsa okolja prilagajamo na način, da bodo omogočala zdrav življenjski slog, med drugim tudi več telesne dejavnosti. Kolesarjenje in pešačenje nam pomagata uravnavati telesno maso, krepita telesno pripravljenost in odpornost, prispevata k dobremu počutju, boljšemu spancu, manjši utrujenosti, zmanjšanju stresa, tesnobe in depresije, zato vas vabimo, da se ju poslužujete v čim večji meri, ne zgolj za rekreacijo, temveč tudi kot način za opravljanje vsakodnevnih poti.

Evropski teden mobilnosti je priložnost, da ob začetku šolskega leta vse šole in občine povabimo tudi k celoletnemu izvajanju pešbusa za mlajše šolarje, s čimer boste otroke navajali na kasnejšo samostojno, zdravo in varno pešačenje v šolo, odrasle pa spodbujamo k redni hoji in kolesarjenju, ne samo v prostem času, temveč tudi po vsakodnevnih opravkih.

Vse, ki za spremembe življenjskega sloga potrebujete več spodbude, vabimo, da se obrnete na vaš lokalni center za krepitev zdravja ali zdravstveno-vzgojni center v zdravstvenem domu, kjer vam lahko strokovnjaki pomagajo pri spremembi življenjskega sloga in kasnejšem ohranjanju pridobljenih zdravih navad.

Dodatne informacije:

• Skupaj za zdravje – Preventivni program integrirane preventive kroničnih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih.
• Program ZDAJ – program preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov

V Ljubljani je od 8. do 10. septembra potekala konferenca HEPA Europe 2026  (HEPA-health enhancing physical activity), ki vsako leto poteka pod okriljem evropske HEPA mreže Svetovne zdravstvene organizacije. Konferenco je tokrat organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Konferenca  je eden najpomembnejših strokovnih in znanstvenih dogodkov na področju spodbujanja telesne dejavnosti za zdravje. Združuje raziskovalce, praktike in oblikovalce politik iz vse Evrope. Dogodek je bil za Slovenijo izjemna priložnost, da se je predstavila kot zelena, aktivna, odprta in gostoljubna država, kjer se znanje in dobre prakse iz vse Evrope srečujejo v korist zdravja in kakovosti življenja vseh ljudi.  Tema konference je bila »Green Pathways to Health – Integrating Green Spaces and 24-Hour Movement Behaviours for Combating NCDs (Zelene poti do zdravja in 24-urno gibalno vedenje za preprečevanje kroničnih bolezni)«.

Slovenija sodi med dobre prakse povezovanja javnega zdravja z urbanisti na področju zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti za zdravje oz. 24-urnega gibalnega vedenja. Dogodek je bil pomembna priložnost da predstavimo naše politike na področju spodbujanja telesne dejavnosti za zdravje in dobre prakse. Dogodka se je udeležilo preko 400 oseb iz vse Evrope.

Zadnji dan konference je potekal tudi Strokovni posvet Ministrstva za zdravje o izboljšanju prehrane in telesne dejavnosti prebivalcev in ustvarjanju spodbudnega okolja za zdrave izbire, na katerem je ministrstvo predstavilo strokovne podlage in strateška izhodišča za nadaljnje delo in opravilo o tem tudi razpravo s slovenskimi strokovnjaki in oblikovalci politik, ki sodelujejo pri oblikovanju ukrepov za preprečevanje kroničnih bolezni, vključno z rakom.

Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Tea Košir je v svojem nagovoru udeležencem posveta poudarila, da želi Ministrstvo skupaj ustvarjati okolja, ki podpirajo zdrave izbire, saj so pred nami veliki izzivi: »Narašča breme kroničnih bolezni. Spopadamo se s prekomerno telesno maso in debelostjo. Prebivalstvo se stara. Med posameznimi lokalnimi okolji pa še vedno ostajajo prevelike razlike v zdravju.  Na te izzive noben resor in nobena institucija ne moreta odgovoriti sama. Zdravje namreč ne nastaja le v zdravstvenem sistemu. Zato je ključno, da krepimo sodelovanje na vseh ravneh, nacionalni, regionalni in lokalni. Pomembno je tudi, da krepimo skupnosti in s povezovanjem  in   skupnim delom ustvarjamo pogoje za bolj zdravo življenje vseh,« je poudarila.

Za zdravje šteje vseh 24 ur dneva

Rdeča nit HEPA konference je bilo 24-urno gibalno vedenje in okolje, v katerem živimo. Telesna dejavnost, sedentarnost in spanje so med seboj povezani. Njihovo ravnovesje vpliva na telesno in duševno zdravje ter na tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni.

»Za zdravje šteje, kako preživimo vseh 24 ur dneva in kako v tem času usklajujemo telesno dejavnost, sedenje in spanje. Zelene površine, varne poti za hojo in kolesarjenje, dostopen javni prostor ter bližina rekreacijskih površin so pomemben del javnozdravstvene infrastrukture. Okolje pomembno vpliva na to, ali zdrave izbire postanejo del našega vsakdana,« je poudarila Tjaša Knific z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vodja organizacijskega odbora konference HEPA Europe 2026 in vodja strokovno-raziskovalne skupine GIB24 NIJZ.

Zdrave izbire potrebujejo podporno okolje

Zdrava prehrana in zdravo 24-urno gibalno vedenje sodita med pomembne varovalne dejavnike za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni.

Nataša Vidnar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, je na novinarski konferenci ravno tako poudarila pomen sodelovanja različnih področij pri ustvarjanju pogojev za zdrav življenjski slog. »Če želimo, da bi bili ljudje bolj telesno dejavni, ni dovolj, da jih spodbujamo k več gibanja. Potrebujemo politike in okolja, ki bodo telesno dejavnost v vsakdanjem življenju naredili za preprosto in privlačno izbiro. To lahko dosežemo s sodelovanjem javnega zdravja, športa, izobraževanja, prometa, prostorskega načrtovanja, varstva okolja in drugih področij. Slovenija je v zadnjih desetih letih z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 Dober  tek Slovenija sistematično spodbujala zdrav in aktiven življenjski slog. V naslednjem obdobju želi izboljšati zdravo prehranjevanje in 24-urno gibalno vedenje prebivalcev v vseh življenjskih obdobjih ter zaustaviti naraščanje čezmerne telesne mase in debelosti in izboljšati okolja za zdrave izbire. Pri tem odgovornosti za zdravje ni mogoče prenesti le na posameznika. Pomembno vlogo imajo država, lokalne skupnosti in drugi deležniki, ki oblikujejo pogoje, ki zdrave izbire podpirajo,« je še dodala.

Ministrstvo je na novinarski konferenci izpostavilo štiri prednostna področja ukrepanja za prihodnost: ustvarjanje podpornih in zdravih okolij, opolnomočenje posameznikov in lokalnih skupnosti, zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja ter dostopno in koordinirano obravnavo v zdravstvenem sistemu, pa tudi raziskovanje in spremljanje. Na področju zdravstva želijo okrepiti zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja, jasne poti obravnave in sodelovanje različnih strok. Posebno pozornost bodo namenili pravočasnemu prepoznavanju in celostni obravnavi debelosti ter nadgradnji obstoječih preventivnih programov in mreže izvajalcev.

Kremlin Wickramasinghe je vodja Evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni pri Regionalnem uradu SZO za Evropo je na novinarski konferenci izpostavil, da sta za izboljšanje zdravja prebivalstva sta potrebna sodelovanje različnih sektorjev in skupno ukrepanje, ter dodal: “Zdrava prehrana in telesna dejavnost nista odgovornost zgolj zdravstvenega ministrstva, temveč zahtevata povezovanje zdravstva, športa in drugih področij. Kljub dosedanjemu delu je napredek v evropski regiji prepočasen.”

Šport in zdravstvo skupaj za bolj aktivno Slovenijo

Pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti ima tudi športni sektor. Olimpijski komite Slovenije pri tem sodeluje z državnimi institucijami, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in drugimi partnerji ter si prizadeva za izboljšanje pogojev za telesno dejavnost z vidika prostora, programov in njihove dostopnosti. »Naša naloga je, da sporočilo o pomenu telesne dejavnosti in športa za zdravje približamo ljudem ter hkrati vplivamo na politike, ki ustvarjajo boljše pogoje za gibanje. Telesna dejavnost mora postati dostopnejši in pomemben del vsakdanjega življenja,« je povedal Martin Tuš, vodja oddelka za šport za vse in šport na lokalni ravni pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Olimpijski komite Slovenije bo v prihodnjih tednih pripravil več aktivnosti za spodbujanje gibanja in športa za zdravje. Med njimi so Dan slovenskega športa, Evropski teden športa in projekt Zmigaj se do vadbe, v okviru katerega po Sloveniji zagotavljajo brezplačne strokovno vodene vadbe. »S projekti želimo ljudem ponuditi konkretne in dostopne možnosti za gibanje. Pri tem je pomembno sodelovanje športa, zdravstva, lokalnih skupnosti in države. Dolgoročni cilj je vzpostaviti mrežo kakovostnih in dostopnih programov, ki bodo ljudem po vsej Sloveniji omogočali redno telesno dejavnost,« je poudaril Martin Tuš. Posebno pozornost namenjajo tudi povezovanju športnih programov z zdravstvenim sistemom in Centri za krepitev zdravja. S tem želijo ljudem omogočiti lažji prehod v redno in strokovno vodeno telesno dejavnost ter dolgoročno okrepiti sodelovanje med športom in javnim zdravjem.

Utrinki iz konference

Utrinki s posveta

Ministrstvo za zdravje vabi na Strokovni posvet o izboljšanju prehrane in telesne dejavnosti prebivalcev ter ustvarjanju spodbudnega okolja za zdrave izbire.

Dogodek bo potekal 10. septembra 2026 v Grand Hotelu Union v

Ljubljani s pričetkom registracije ob 13.00.

Posvet je namenjen predstavnikom strokovne javnosti, lokalnih skupnosti, pristojnim resorjem, nevladnim organizacijam in drugim  zainteresiranim deležnikom. Udeležba na dogodku je brezplačna.

Program strokovnega posveta

Vljudno vabljeni!

Obvezna je predhodna prijava* preko e-pošte.

PRIJAVE SO ZAKLJUČENE.

————

*S prijavo na dogodek se strinjate z obdelavo vaših osebnih podatkov in potrjujete, da ste seznanjeni z informacijami po 13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu z določili Splošne uredbe o varstvu podatkov s tem dajete izrecno privolitev, da upravljavec za namen organizacije tega strokovnega posveta od vas pridobi naslednje podatke: ime, priimek, organizacijo zaposlitve, e-poštni naslov. Vaša pravica je, da zahtevate dostop do svojih osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave. Ravno tako imate pravico do ugovora obdelave pravice ter pravico do prenosljivosti podatkov ter pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu. Privolitev lahko kadar koli prekličete, ne da bi to vplivalo na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica. Zagotovitev osebnih podatkov  ni zakonska obveznost in nima posledic.  Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov je privolitev posameznika po določbi točke a) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Obdobje hrambe osebnih podatkov je 30 dni. Upravljavec zbirke osebnih podatkov oziroma evidence: Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana, 01/478 60 01, gp.mz@gov.si. Kontakt pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (ang. DPO):  01/478 60 01, dpo.mz@gov.si

Ministrstvo za zdravje vabi na strokovni posvet o prehrani in telesni dejavnosti za izboljšanje zdravja prebivalcev ter ustvarjanje spodbudnega okolja za zdrave izbire.

Dogodek bo potekal 10. septembra 2026 v Grand Hotelu Union, Ljubljana,

s pričetkom registracije ob 13.00.

Prisrčno vabljeni predstavniki strokovne javnosti, lokalnih skupnosti, pristojnih vladnih resorjev in nevladnih organizacij ter drugi deležniki, ki soustvarjate okolja in pogoje za zdrav življenjski slog.

• Udeležba na dogodku je brezplačna.
• Prijave bodo možne od 4. avgusta dalje. Več informacij boste našli na tej spletni strani.
• Program strokovnega posveta.

Rezervirajte si termin!

Vljudno vabljeni!