Pričenja se Evropski teden mobilnosti, ki letos poteka pod geslom »Mobilnost za vse«.  Mobilnost za vse pomeni, da lahko vsakdo varno, dostopno in dostojno opravlja vsakodnevne poti. Kar je za nekoga kratka in preprosta pot, lahko za drugega predstavlja oviro – zaradi starosti, telesnih zmožnosti, oddaljenosti, stroškov, pomanjkanja informacij ali neustrezno načrtovane infrastrukture. Kampanja nas spodbuja k načrtovanju varnih, prijetnih in dostopnih poti za vse.  

Na ministrstvu za zdravje še posebej poudarjamo pomen rešitev, ki omogočajo več hoje in kolesarjenja ter uporabe javnega prevoza. Dobro načrtovana infrastruktura, ki predvideva vključujoče in prijazne možnosti aktivne mobilnosti bo ljudi spodbudila k redni telesni dejavnosti ob opravljanju vsakodnevnih poti, s čimer se bo na zelo enostaven način povečala njihova celokupna vsakodnevna telesna dejavnost.

Prekomerna hranjenost in debelost sta v porastu tako pri odraslih kot pri otrocih, zato je pomembno, da vsa okolja prilagajamo na način, da bodo omogočala zdrav življenjski slog, med drugim tudi več telesne dejavnosti. Kolesarjenje in pešačenje nam pomagata uravnavati telesno maso, krepita telesno pripravljenost in odpornost, prispevata k dobremu počutju, boljšemu spancu, manjši utrujenosti, zmanjšanju stresa, tesnobe in depresije, zato vas vabimo, da se ju poslužujete v čim večji meri, ne zgolj za rekreacijo, temveč tudi kot način za opravljanje vsakodnevnih poti.

Evropski teden mobilnosti je priložnost, da ob začetku šolskega leta vse šole in občine povabimo tudi k celoletnemu izvajanju pešbusa za mlajše šolarje, s čimer boste otroke navajali na kasnejšo samostojno, zdravo in varno pešačenje v šolo, odrasle pa spodbujamo k redni hoji in kolesarjenju, ne samo v prostem času, temveč tudi po vsakodnevnih opravkih.

Vse, ki za spremembe življenjskega sloga potrebujete več spodbude, vabimo, da se obrnete na vaš lokalni center za krepitev zdravja ali zdravstveno-vzgojni center v zdravstvenem domu, kjer vam lahko strokovnjaki pomagajo pri spremembi življenjskega sloga in kasnejšem ohranjanju pridobljenih zdravih navad.

Dodatne informacije:

• Skupaj za zdravje – Preventivni program integrirane preventive kroničnih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih.
• Program ZDAJ – program preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov

V Ljubljani je od 8. do 10. septembra potekala konferenca HEPA Europe 2026  (HEPA-health enhancing physical activity), ki vsako leto poteka pod okriljem evropske HEPA mreže Svetovne zdravstvene organizacije. Konferenco je tokrat organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Konferenca  je eden najpomembnejših strokovnih in znanstvenih dogodkov na področju spodbujanja telesne dejavnosti za zdravje. Združuje raziskovalce, praktike in oblikovalce politik iz vse Evrope. Dogodek je bil za Slovenijo izjemna priložnost, da se je predstavila kot zelena, aktivna, odprta in gostoljubna država, kjer se znanje in dobre prakse iz vse Evrope srečujejo v korist zdravja in kakovosti življenja vseh ljudi.  Tema konference je bila »Green Pathways to Health – Integrating Green Spaces and 24-Hour Movement Behaviours for Combating NCDs (Zelene poti do zdravja in 24-urno gibalno vedenje za preprečevanje kroničnih bolezni)«.

Slovenija sodi med dobre prakse povezovanja javnega zdravja z urbanisti na področju zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti za zdravje oz. 24-urnega gibalnega vedenja. Dogodek je bil pomembna priložnost da predstavimo naše politike na področju spodbujanja telesne dejavnosti za zdravje in dobre prakse. Dogodka se je udeležilo preko 400 oseb iz vse Evrope.

Zadnji dan konference je potekal tudi Strokovni posvet Ministrstva za zdravje o izboljšanju prehrane in telesne dejavnosti prebivalcev in ustvarjanju spodbudnega okolja za zdrave izbire, na katerem je ministrstvo predstavilo strokovne podlage in strateška izhodišča za nadaljnje delo in opravilo o tem tudi razpravo s slovenskimi strokovnjaki in oblikovalci politik, ki sodelujejo pri oblikovanju ukrepov za preprečevanje kroničnih bolezni, vključno z rakom.

Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Tea Košir je v svojem nagovoru udeležencem posveta poudarila, da želi Ministrstvo skupaj ustvarjati okolja, ki podpirajo zdrave izbire, saj so pred nami veliki izzivi: »Narašča breme kroničnih bolezni. Spopadamo se s prekomerno telesno maso in debelostjo. Prebivalstvo se stara. Med posameznimi lokalnimi okolji pa še vedno ostajajo prevelike razlike v zdravju.  Na te izzive noben resor in nobena institucija ne moreta odgovoriti sama. Zdravje namreč ne nastaja le v zdravstvenem sistemu. Zato je ključno, da krepimo sodelovanje na vseh ravneh, nacionalni, regionalni in lokalni. Pomembno je tudi, da krepimo skupnosti in s povezovanjem  in   skupnim delom ustvarjamo pogoje za bolj zdravo življenje vseh,« je poudarila.

Za zdravje šteje vseh 24 ur dneva

Rdeča nit HEPA konference je bilo 24-urno gibalno vedenje in okolje, v katerem živimo. Telesna dejavnost, sedentarnost in spanje so med seboj povezani. Njihovo ravnovesje vpliva na telesno in duševno zdravje ter na tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni.

»Za zdravje šteje, kako preživimo vseh 24 ur dneva in kako v tem času usklajujemo telesno dejavnost, sedenje in spanje. Zelene površine, varne poti za hojo in kolesarjenje, dostopen javni prostor ter bližina rekreacijskih površin so pomemben del javnozdravstvene infrastrukture. Okolje pomembno vpliva na to, ali zdrave izbire postanejo del našega vsakdana,« je poudarila Tjaša Knific z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vodja organizacijskega odbora konference HEPA Europe 2026 in vodja strokovno-raziskovalne skupine GIB24 NIJZ.

Zdrave izbire potrebujejo podporno okolje

Zdrava prehrana in zdravo 24-urno gibalno vedenje sodita med pomembne varovalne dejavnike za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni.

Nataša Vidnar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, je na novinarski konferenci ravno tako poudarila pomen sodelovanja različnih področij pri ustvarjanju pogojev za zdrav življenjski slog. »Če želimo, da bi bili ljudje bolj telesno dejavni, ni dovolj, da jih spodbujamo k več gibanja. Potrebujemo politike in okolja, ki bodo telesno dejavnost v vsakdanjem življenju naredili za preprosto in privlačno izbiro. To lahko dosežemo s sodelovanjem javnega zdravja, športa, izobraževanja, prometa, prostorskega načrtovanja, varstva okolja in drugih področij. Slovenija je v zadnjih desetih letih z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 Dober  tek Slovenija sistematično spodbujala zdrav in aktiven življenjski slog. V naslednjem obdobju želi izboljšati zdravo prehranjevanje in 24-urno gibalno vedenje prebivalcev v vseh življenjskih obdobjih ter zaustaviti naraščanje čezmerne telesne mase in debelosti in izboljšati okolja za zdrave izbire. Pri tem odgovornosti za zdravje ni mogoče prenesti le na posameznika. Pomembno vlogo imajo država, lokalne skupnosti in drugi deležniki, ki oblikujejo pogoje, ki zdrave izbire podpirajo,« je še dodala.

Ministrstvo je na novinarski konferenci izpostavilo štiri prednostna področja ukrepanja za prihodnost: ustvarjanje podpornih in zdravih okolij, opolnomočenje posameznikov in lokalnih skupnosti, zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja ter dostopno in koordinirano obravnavo v zdravstvenem sistemu, pa tudi raziskovanje in spremljanje. Na področju zdravstva želijo okrepiti zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja, jasne poti obravnave in sodelovanje različnih strok. Posebno pozornost bodo namenili pravočasnemu prepoznavanju in celostni obravnavi debelosti ter nadgradnji obstoječih preventivnih programov in mreže izvajalcev.

Kremlin Wickramasinghe je vodja Evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni pri Regionalnem uradu SZO za Evropo je na novinarski konferenci izpostavil, da sta za izboljšanje zdravja prebivalstva sta potrebna sodelovanje različnih sektorjev in skupno ukrepanje, ter dodal: “Zdrava prehrana in telesna dejavnost nista odgovornost zgolj zdravstvenega ministrstva, temveč zahtevata povezovanje zdravstva, športa in drugih področij. Kljub dosedanjemu delu je napredek v evropski regiji prepočasen.”

Šport in zdravstvo skupaj za bolj aktivno Slovenijo

Pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti ima tudi športni sektor. Olimpijski komite Slovenije pri tem sodeluje z državnimi institucijami, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in drugimi partnerji ter si prizadeva za izboljšanje pogojev za telesno dejavnost z vidika prostora, programov in njihove dostopnosti. »Naša naloga je, da sporočilo o pomenu telesne dejavnosti in športa za zdravje približamo ljudem ter hkrati vplivamo na politike, ki ustvarjajo boljše pogoje za gibanje. Telesna dejavnost mora postati dostopnejši in pomemben del vsakdanjega življenja,« je povedal Martin Tuš, vodja oddelka za šport za vse in šport na lokalni ravni pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Olimpijski komite Slovenije bo v prihodnjih tednih pripravil več aktivnosti za spodbujanje gibanja in športa za zdravje. Med njimi so Dan slovenskega športa, Evropski teden športa in projekt Zmigaj se do vadbe, v okviru katerega po Sloveniji zagotavljajo brezplačne strokovno vodene vadbe. »S projekti želimo ljudem ponuditi konkretne in dostopne možnosti za gibanje. Pri tem je pomembno sodelovanje športa, zdravstva, lokalnih skupnosti in države. Dolgoročni cilj je vzpostaviti mrežo kakovostnih in dostopnih programov, ki bodo ljudem po vsej Sloveniji omogočali redno telesno dejavnost,« je poudaril Martin Tuš. Posebno pozornost namenjajo tudi povezovanju športnih programov z zdravstvenim sistemom in Centri za krepitev zdravja. S tem želijo ljudem omogočiti lažji prehod v redno in strokovno vodeno telesno dejavnost ter dolgoročno okrepiti sodelovanje med športom in javnim zdravjem.

Utrinki iz konference

Utrinki s posveta

Ministrstvo za zdravje vabi na Strokovni posvet o izboljšanju prehrane in telesne dejavnosti prebivalcev ter ustvarjanju spodbudnega okolja za zdrave izbire.

Dogodek bo potekal 10. septembra 2026 v Grand Hotelu Union v

Ljubljani s pričetkom registracije ob 13.00.

Posvet je namenjen predstavnikom strokovne javnosti, lokalnih skupnosti, pristojnim resorjem, nevladnim organizacijam in drugim  zainteresiranim deležnikom. Udeležba na dogodku je brezplačna.

Program strokovnega posveta

Vljudno vabljeni!

Obvezna je predhodna prijava* preko e-pošte.

PRIJAVE SO ZAKLJUČENE.

————

*S prijavo na dogodek se strinjate z obdelavo vaših osebnih podatkov in potrjujete, da ste seznanjeni z informacijami po 13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu z določili Splošne uredbe o varstvu podatkov s tem dajete izrecno privolitev, da upravljavec za namen organizacije tega strokovnega posveta od vas pridobi naslednje podatke: ime, priimek, organizacijo zaposlitve, e-poštni naslov. Vaša pravica je, da zahtevate dostop do svojih osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave. Ravno tako imate pravico do ugovora obdelave pravice ter pravico do prenosljivosti podatkov ter pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu. Privolitev lahko kadar koli prekličete, ne da bi to vplivalo na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica. Zagotovitev osebnih podatkov  ni zakonska obveznost in nima posledic.  Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov je privolitev posameznika po določbi točke a) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Obdobje hrambe osebnih podatkov je 30 dni. Upravljavec zbirke osebnih podatkov oziroma evidence: Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana, 01/478 60 01, gp.mz@gov.si. Kontakt pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (ang. DPO):  01/478 60 01, dpo.mz@gov.si

Ministrstvo za zdravje vabi na strokovni posvet o prehrani in telesni dejavnosti za izboljšanje zdravja prebivalcev ter ustvarjanje spodbudnega okolja za zdrave izbire.

Dogodek bo potekal 10. septembra 2026 v Grand Hotelu Union, Ljubljana,

s pričetkom registracije ob 13.00.

Prisrčno vabljeni predstavniki strokovne javnosti, lokalnih skupnosti, pristojnih vladnih resorjev in nevladnih organizacij ter drugi deležniki, ki soustvarjate okolja in pogoje za zdrav življenjski slog.

• Udeležba na dogodku je brezplačna.
• Prijave bodo možne od 4. avgusta dalje. Več informacij boste našli na tej spletni strani.
• Program strokovnega posveta.

Rezervirajte si termin!

Vljudno vabljeni!

Danes, 30. junija 2026, je 25-letna Lara iz Slovenije na mednarodnem dogodku One Goal. Move the World. v New Yorku, organiziranem ob FIFA svetovnem prvenstvu v nogometu 2026, kot predstavnica mladih nagovorila organizatorje največjih športnih tekmovanj, predstavnike mest gostiteljic prvenstva in druge. Dogodek je potekal znotraj UNICEF-ove pobude Own Your Game, ki poudarja, da morajo velike športne prireditve prispevati k izboljšanju zdravja in dobrega počutja prebivalstva, predvsem otrok in mladih, ne pa promovirati izdelke, ki niso v njihovem najboljšem interesu.

Veliki športni dogodki navdihujejo milijone ljudi po vsem svetu, vendar navdih sam po sebi ne zagotavlja vključevanja v šport in telesno dejavnost. Prav zato je bil v New Yorku ob FIFA svetovnem prvenstvu v nogometu 2026 organiziran mednarodni dogodek One Goal. Move the World., ki je združil organizatorje največjih športnih tekmovanj, predstavnike mest gostiteljic, nevladnih organizacij, športnih zvez, fundacij, industrije športne opreme ter mednarodnih organizacij.

Udeleženci dogodka One Goal. Move the World. so razpravljali o tem, kako lahko šport in veliki športni dogodki prispevajo k trajnim pozitivnim družbenim spremembam za otroke in mlade, povečajo njihovo športno udejstvovanje ter spodbudijo razvoj vključujočih programov in okolij, ki podpirajo zdrav življenjski slog.

Glas mladih je predstavljala 25-letna Lara iz Slovenije, predstavnica globalne pobude Own Your Game. Poudarila je pomen športa pri reševanju javnozdravstvenih problemov, nujnost sistemskih sprememb ter vključevanje mladih v soustvarjanje rešitev in okolij, ki vplivajo na njihova življenja.

V okviru globalne pobude Own Your Game mladi iz vsega sveta opozarja na vse večji vpliv oglaševanja nezdrave hrane in pijače v športu. Mladi poudarjajo, da se zdi, da je industrija prevzela šport in igro, s tem ko so tekmovanja preplavljena s promocijo izdelkov, ki niso v njihovem najboljšem interesu.

Zato Own Your Game poziva, da šport ohrani pomen skupnosti, prijateljstva, zdravega načina življenja in pošteno igro. V okviru pobude so mladi v odprtem pismu pozvali FIFO, da se v ospredje postavijo ljudje, družine in skupnosti, ne pa komercialni interesi.

V nadaljevanju objavljamo prevod Larinega govora z dogodka One Goal. Move the World. v New Yorku.

“Moje ime je Lara in prihajam iz Slovenije. Smo precej majhna država, a ko gre za šport, ne poznamo šale. Verjetno pri tem nismo edini. 

Na letu sem imela občutek, da je polovica potnikov na svojih zaslonih spremljala svetovno prvenstvo v nogometu.

Pogosto vodim delavnice za otroke in mlade, zato mi sploh ni treba podrobno spremljati športnega sveta, da vem, kaj se dogaja. Pripovedujejo o tem, kako se je vsa soseska zbrala, da bi skupaj gledala tekmo. Vidim jih, kako nosijo dres svojega najljubšega igralca, posnemajo njegovo pričesko, se med igro pretvarjajo, da so on, in drug drugega spodbujajo z vprašanjem: »Kaj bi storil on?« Nosijo drese svojih najljubših športnikov in športnic, posnemajo njihove pričeske, se v igri zgledujejo po njih ter drug drugega sprašujejo: »Kaj bi na mojem mestu storil on oziroma ona?«.

Foto: Arhiv UNICEF-a.

Poznam nešteto zgodb mladih, ki so začeli igrati nogomet ali se ukvarjati z drugimi športi, ker so želeli postati podobni svojim vzornikom. Prav zato je šport veliko več kot le telesna aktivnost. Pomaga oblikovati to, kdo smo in kdo želimo postati. Kar se dogaja na športnih prizoriščih, presega meje športa in je del našega vsakdanjega življenja.

V realnosti pa sta zdravje in dobro počutje mladih vse bolj pod pritiskom. Med drugim naraščajo težave z duševnim zdravjem, povečuje se tveganje za kronične nenalezljive bolezni, vse preveč otrok in mladih pa živi z debelostjo.

Šport lahko pri reševanju teh izzivov odigra ključno vlogo.

Kljub temu pa veliko mladih še vedno nima cenovno dostopnih, varnih in vključujočih možnosti za udejstvovanje v športu ali telesnih aktivnostih.

Nas, mlade, oblikuje to, kar vsak dan vidimo, slišimo, do česar imamo dostop in kar doživljamo. Zato rešitev ne more biti zgolj v tem, da nam odrasli govorite, naj se več gibamo, sprejemamo boljše odločitve ali da nas le izobražujete. Gre za to, da spremenimo sisteme in okolja, ki oblikujejo ter podpirajo naše odločitve in življenjski slog.

Šport ni pomemben le za telesno in duševno zdravje. Pomeni tudi skupnost, povezanost, premagovanje izzivov in pridobivanje novih veščin. Želimo si okolij, ki te vrednote odražajo in jih krepijo.

Morda smo mladi, vendar nas ne podcenjujte. Dobro vemo, kaj pri nas deluje, kaj ne in kakšna podpora bi zares prinesla spremembe.

Prek UNICEF-ovih globalnih pobud Own Your Game in Fix My Food se mladi iz različnih držav združujemo in sporočamo, da ne želimo biti le slišani, temveč želimo aktivno sodelovati pri oblikovanju odločitev, ki vplivajo na naša življenja.

Izzivi, ki sem jih opisala, niso težave posameznikov. So skupni izziv, ki zahteva sistemske rešitve. Potrebujemo politike, programe in okolja, ki bodo zdrave izbire naredili samoumevne, cenovno dostopne in dosegljive vsem.

Pomembno je prisluhniti mladim, vendar to ni dovolj. Mladi si zaslužimo, da nas odrasli jemljete resno.

Če želite ustvarjati vključujoča okolja za mlade, nas vključite že na začetku. Dajte nam resničen vpliv in sodelujte z nami pri soustvarjanju programov, okolij in naše prihodnosti.

Nič o nas brez nas.

Verjamem, da danes stojim v pravi dvorani, med ljudmi, ki imajo moč, da spremembe tudi uresničijo. Moja prošnja je preprosta: sodelujte z nami, ne le za nas. Pomagajte nam ustvariti okolja, v katerih bomo lahko prevzeli odgovornost za svoje zdravje, svoj šport in svojo prihodnost. 

Čas je, da prevzamemo igro.”

Lara in vsem mladim, ki sodelujejo v pobudi Own your game čestitamo za pobudo in pozornost, ki so si jo vzeli. Iniciativa Fix my food, v okviru katere se izvaja ta globalna kampanja je v Slovenijo prišla preko projekta Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu, ki je potekal preko Instrumenta tehnične podpore Evropske Unije in ga je izvajal UNICEF – Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo in Ministrstvom za zdravje. Projekt je bil usmerjen v izboljšanje dostopnosti, povezanosti in kakovosti zdravstvenih ter drugih storitev v podporo zdravemu življenjskemu slogu otrok in mladih. Del aktivnosti je zajemalo tudi usposabljanje mladih za zagovorništvo boljšega prehranskega okolja v sodelovanju z organizacijo Fix my food iz Velike Britanije. Na osnovi projekta so mladi januarja pripravili kampanjo »Mladi plačujemo s svojim zdravjem« in tudi priporočila za ukrepe za nov nacionalni program  o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki je v pripravi.  Veseli nas, da mladi nadaljujejo s sodelovanjem z aktivnostmi osveščanja v okviru Fix my food in jim pri tem želimo veliko uspehov!

Fotografija v prilogi je bila posneta na dogodku One Goal. Move the World. v New Yorku. 25-letna Lara iz Slovenije, predstavnica mladih pri UNICEF-ovi globalni pobudi Own Your Game, je na fotografiji oblečena v majico s sloganom pobude, ki se glasi “Whose game is it anyway?”.

Na Vseslovenskem inkluzijskem pohodu v Kamniški Bistrici, ki je potekal 4. junija 2026, so se zbrali pohodniki invalidi, otroci iz vrtcev, prostovoljci in številni prijatelji inkluzije. Skupaj so znova pokazali, da gibanje in sodelovanje premika meje mogočega. Pohod je ena od aktivnosti programa Inkluzijski koraki k zdravju-inPlaninec, ki spodbuja zdrav življenjski slog, povezovanje in vključevanje vseh ljudi v aktivnosti v naravi. Izvajalec je Planinska zveza Slovenije, sofinancira pa ga Ministrstvo za zdravje v okviru prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Pri spodnji postaji nihalke na Veliko planino se je tokrat zbralo več kot sto pohodnikov, za njihov varen korak pa je poskrbel Odbor inPlaninec – odbor Planinske zveze Slovenije za področje planinstva invalidov.

Pohodniki so se proti cilju – Koči pri Jurju – podali po različnih poteh in na različne načine. Nekateri z invalidskimi vozički na ročni ali električni pogon, drugi s hojicami, pohodnimi palicami ali peš, najmlajši pa so del poti celo pretekli. Na pohodu so sodelovali otroci iz vrtcev, varovanci različnih ustanov ter prostovoljci iz podjetij, ki podpirajo planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami.

Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Kamnik je predstavil svoje programe za zdrav življenjski slog. Udeleženci so lahko sodelovali pri vajah za krepitev zdravja, preverili krvni tlak in izmerili moč stiska dlani z dinamometrom.

Posebnost inkluzijskih pohodov je tudi to, da med prostovoljci niso le spremljevalci in pomočniki, temveč tudi osebe z invalidnostjo. S svojo aktivno vlogo dokazujejo, da pri premagovanju ovir niso odločilne omejitve, temveč volja, srčnost in pripravljenost pomagati drug drugemu. Kjer je volja, tam meja postane le izziv. S svojo pomočjo, energijo, dobro voljo in pripravljenostjo pomagati prostovoljci pomembno prispevajo k uspešni izvedbi dogodka ter pohodnikom pričarajo še prijetnejšo izkušnjo.

Vodja Odbora inPlaninec Jurček je v nagovoru udeležencem poudaril, da vseslovenski inkluzijski pohodi potekajo že od leta 2017. Izpostavil je pomen sodelovanja, medsebojne podpore in vztrajnosti.

Organizatorji so se je ob tej priložnosti zahvalili vsem, ki s svojo predanostjo, energijo in srčnostjo omogočajo, da so pohodi Skupaj v hribe dostopni vsem. Brez prostovoljcev teh zgodb, nasmehov, prijateljstev in skupnih korakov preprosto ne bi bilo.

(povzetek članka Marjete Čič)

V Predsedniški palači so v sredo, 17. junija, podelili najvišja državna priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva. Med šestimi prejemniki Priznanja Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2025 je tudi Društvo Šola zdravja, ki je priznanje prejelo za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela. V imenu društva je priznanje prevzela predsednica Društva Šola zdravja Zdenka Kavčič.

Na slovesnosti v Predsedniški palači sta priznanja podelili predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in predsednica Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva Iva Devetak.Kandidaturo Društva Šola zdravja za državno priznanje je vložila Športna unija Slovenije.

V obrazložitvi priznanja je bilo poudarjeno, da Društvo Šola zdravja spodbuja zdrav življenjski slog, redno gibanje ter socialno povezanost prebivalcev Slovenije, zlasti starejših. S programom »1000 gibov« vsakodnevno povezuje ljudi po vsej Sloveniji ter krepi duševno in telesno zdravje ter občutek skupnosti. Društvo je bilo izpostavljeno kot simbol povezanosti, zdravja in prostovoljstva, ki s svojim zgledom krepi družbeno tkivo v lokalnih skupnostih po vsej Sloveniji.

Društvo Šola zdravja deluje, ki deluje od leta 2009, danes povezuje 5.851 članov v 274 skupinah v 94 občinah po Sloveniji. V letu 2025 je 899 prostovoljcev opravilo 60.889 prostovoljskih ur, s katerimi so pomembno prispevali k promociji zdravja, aktivnemu staranju ter socialni povezanosti prebivalcev.

»To priznanje razumemo kot priznanje vsem našim prostovoljcem, vodjem skupin in članom, ki s svojo predanostjo soustvarjajo Društvo Šola zdravja. Njihovo delo vsak dan dokazuje, da lahko prostovoljstvo pomembno prispeva k bolj zdravi, aktivni in povezani družbi,« je ob prejemu priznanja povedala predsednica društva Zdenka Kavčič.

Tekst: Neda Galijaš

Ministrstvo za zdravje sofinancira projekt Šola zdravja v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2028.

Programi prehrane in telesne dejavnosti prispevajo k prioritetnim ciljem Nacionalnega programa DOBER TEK Slovenija.

Foto: Bogdan Martinčič

V okviru programa SLOfit odrasli, ki ga ob podpori Ministrstva za zdravje Republike Slovenije izvaja raziskovalna skupina SLOfit s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, je bilo v prvi polovici letošnjega leta izvedenih že deset brezplačnih meritev telesne zmogljivosti v različnih slovenskih krajih. Meritev se je udeležilo že skoraj 1000 posameznikov. Naslednje meritve bodo potekale 17. junija 2026 na Fakulteti za šport v Ljubljani, nadaljevale pa se bodo jeseni.

Meritve SLOfit odrasli so namenjene odraslim med 18. in 65. letom starosti ter seniorjem, starim 65 let in več. Posebej nagovarjajo manj telesno dejavne odrasle in starejše, ki želijo preveriti svojo telesno zmogljivost, prepoznati morebitna zdravstvena tveganja in prejeti strokovne usmeritve za bolj zdrav življenjski slog. Zato so primerne tudi za tiste, ki se (še) ne rekreirajo redno.

Meritve se izvajajo po vsej Sloveniji, tudi v geografsko bolj oddaljenih okoljih. S tem SLOfit odrasli krepi dostopnost preventivnih programov in ozavešča o pomenu rednega spremljanja telesne zmogljivosti kot enega ključnih dejavnikov pri preprečevanju nenalezljivih bolezni ter ohranjanju kakovosti življenja v vseh življenjskih obdobjih.

Pri izvedbi meritev sodelujejo tudi lokalni partnerji, športna društva in zveze ter šole iz regionalnih okolij. Njihova vloga ni pomembna le pri organizaciji dogodkov, temveč tudi pri dolgoročni podpori prebivalcem, ki se želijo po meritvah vključiti v vadbene programe, delavnice in druge aktivnosti za krepitev zdravja. Program tako postopoma gradi mrežo kakovostnih ponudnikov telesne vadbe in spodbuja bolj aktiven življenjski slog v lokalnih skupnostih.

Zakaj bi se udeležili meritev?

»Predpostavka programa SLOfit odrasli je preprosta, a izjemno močna: če bolje razumemo, kaj se z nami dogaja danes, vemo tudi kaj lahko storimo, da bomo vitalni in samostojni še pozno v starosti,« poudarja prof. dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, kjer izvajajo tudi največjo raziskavo s tega področja med odraslimi.

Spremljanje telesne zmogljivosti je pomembno zato, ker je telesna zmogljivost eden najbolj celostnih pokazateljev trenutnega zdravja. Hkrati zelo dobro napoveduje morebitna zdravstvena tveganja v prihodnosti in pokaže, kako učinkovito se naše telo odziva na vsakodnevne napore, obremenitve in izzive.

V raziskovalni skupini SLOfit želijo vsem odraslim Slovencem omogočiti, da svojo telesno pripravljenost spremljajo na strokoven, razumljiv in dolgoročno učinkovit način.

Vsak udeleženec meritev z udeležbo na meritvah:

• izve, kakšna je njegova trenutna telesna zmogljivost,
  • prejme oceno morebitnih zdravstvenih tveganj,
  • pridobi osebna strokovna priporočila za izboljšanje življenjskega sloga,
  • dobi dostop do aplikacije Moj SLOfit, kjer lahko vpiše in spremlja svoje rezultate,
  • lahko svoje rezultate primerja z referenčnimi vrednostmi in se
  • lahko udeleži brezplačnih delavnic in nadaljnjih aktivnosti.

Udeleženci meritev pridobijo dostop do svojih rezultatov v aplikaciji Moj SLOfit, kjer lahko spremljajo svoj napredek, prejmejo opomnike za nove meritve in hranijo podatke, ki jih lahko delijo tudi z zdravnikom, fizioterapevtom ali trenerjem. Tako lahko za svoje zdravje preventivno skrbijo dolgoročno – in brezplačno. Projekt spoštuje vse sodobne standarde varovanja osebnih podatkov in temelji na načelih odprte znanosti.

Program SLOfit odrasli sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.