Zagotavljanje varnosti živil
Varna živila, ki ne ogrožajo zdravja ljudi, so temelj zdrave prehrane in pomemben dejavnik javnega zdravja. Nosilec živilske dejavnosti (proizvajalec, trgovec, distributer, gostinec …) nosi primarno pravno odgovornost za zagotavljanje varnosti živil. Zagotavljanja, da so živila, ki jih pripravlja oz. dobavlja, varna. Nadzor nad izpolnjevanjem zahtev živilske zakonodaje izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Kljub temu, da so živila, ki jih kupimo varna, pa lahko z neprimernim ravnanjem ogrozimo njihovo varnost. Z zdravim in varnim prehranjevanjem se lahko izognemo obolenjem, ki so posledica nepravilne in neustrezne priprave hrane. Higienska priporočila za varno ravnanje z živili je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Higienska varnost živil PRIPOROČILA (Nacionalni inštitut za javno zdravje)
Tveganja v zvezi z zdravjem v povezavi s hrano opredeljuje in ocenjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano.
Nutrivigilanca je evropska povezava, ki je namenjena prepoznavi novih tveganj predvsem povezanih z uživanjem prehranskih dopolnil, obogatenih živil in novih živil. Z nutrivigilanco krepimo izmenjavo informacij med uporabniki (potrošniki), nosilci živilske dejavnosti ter pristojnimi institucijami v državi in v EU. Izmenjava informacij vključuje osveščanje in opozarjanje na možne škodljive ali neželene učinke ter poročanje o njih.
Spodbujanje samooskrbe in lokalne pridelave živil
Glede na razsežnost globalne trgovine ima lokalno pridelana hrana poseben pomen pri razvoju in ohranjanju kmetijstva ter zagotavljanju trajnostne oskrbe s hrano. Lokalno pridelana sezonska hrana je lahko bolj sveža od tiste, ki je prepotovala na stotine kilometrov.
Naša superhrana (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
Lokalno pridelana zelenjava (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)