v Cankarjevem domu je 31. marca potekal 14. Kulturni bazar. Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje je vključeval več kot 40 dogodkov – predstav, filmskih projekcij, predstavitev, predavanj, okroglih miz, delavnic in vodenj po razstavi, namenjenih strokovnim delavcem v izobraževanju, študentom in vsem, ki jih zanima kultura. Osrednja tema je bila Kultura in umetnost/blagostanje družbe in posameznika.
Prireditev organizirajo ministrstvo za kulturo in šolsko ministrstvo ter zavod za šolstvo v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, kmetijskim ministrstvom, okoljskim ministrstvom, CMEPIUS-om ter centrom za poklicno izobraževanje.
Letošnji bazar je bil poseben v tem, da ga je otvoril znanstvenik. Plenarni govorec je bil predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na UKC Ljubljana, obenem tudi univerzitetni učitelj na Filozofski in Pedagoški fakulteti ter soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost, prof. dr. Zvezdan Pirtošek. 
V predavanju Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe je predstavil vpliv umetnosti na možganske procese in na gradnjo možganskih povezav, na zdravljenje bolezni kot so demenca, epilepsija, na blaženje stresa, na ustvarjalnost in na kakovostno staranje. Celotno predavanje je dostopno na Youtube.
Ministrstvo za zdravje je tudi letos sodelovalo pri pripravi medsektorskega sklopa »Kultura in blagostanje na podeželju (predstavitev dobrih praks)«. Skupaj z resorji in ostalimi deležniki smo raziskovali kaj je blagostanje, kako ga razumemo z vidika kulture in umetnosti, kakšno mesto imata kultura in umetnost v pojmovanju blagostanja na različnih področjih (zdravja, sociale, prostora, okolja …), kako kultura in umetnost prispevata h kakovosti bivanja na podeželju.
Dogodek je povezovala Irena Cerar, pripovedovalka, vodnica interpretatorka, avtorica številnih knjig v katerih z ljudskimi pripovedmi raziskuje slovenske pokrajine – z njimi otroke, mlade in odrasle, družine, vrtce in šole spodbuja h gibanju in raziskovanju v naravi (Pravljične poti Slovenije, Pravljične poti brez meja …).
Predstavljene so bile inovativne prakse povezovanja profesionalne umetnosti, podeželske skupnosti, okolja in zdravja (gibanja, prehrane, duševnega zdravja), kmetijstva.
Udeleženci so spoznali Malo raziskovalno gibalna pot, ki so jo ustvarili učenci 4. k razreda podružnične šole v Kotljah (OŠ Koroški jeklarji). Otroci so v okviru projekta SKUM (Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s pomočjo kulturno- umetnostne vzgoje) raziskovali poti in prostore, kjer je odraščal, se igral, tekal, hodil in se potepal mladi Prežihov Voranc. Svoje delo so razdelili na tri glavna področja, to so literatura, gibanje in spoznavanje okolja. Predstavitev projekta je pokazala dodano vrednost odpiranja šole v skupnost, v tem primeru sodelovanja šole s profesionalnimi umetniki in strokovnjaki. Projekt je zanimiv tudi z vidika organizacije pouka na prostem, v naravi, z vključevanjem gibanja kot metode poučevanja in motiviranja učencev.
Iz Cerknice sta izšli dve zanimivi in nadvse različni praksi. Prva je predstava Zemljanka Gaja avtorjev Irene Pivka in Braneta Zormana, ki je nastala v produkciji Kulturnega doma Cerknica ter Notranjskega regijskega parka. V predstavi nenavadnega umetniškega formata – je zvočna in pohodna, se gledalci z deklico Gajo odpravijo v gozd ob Cerkniškem jezeru in se prelevijo v aktivne poslušalce in udeležence. V izjemnem naravnem in zavarovanem območju uspe na svojstven način spodbuditi izkustveno dojemanje in drugačen pogled na stvarnost, ki obiskovalce obdaja. Projekt je pokazal kako lahko uspešno povežemo izobraževanje, telesno dejavnost, umetnost in turizem v dobro tako obiskovalcev kot lokalne skupnosti.
Varovanje nesnovne kulturne in naravne dediščine presihajočega Cerkniškega polja ter medgeneracijski prenos življenjskih veščin je poslanstvo Hiše izročila, ki jo vodi umetnica Ljoba Jenče. Predstavila je nekatere njihove aktivnosti, predvsem s področja rokodelstva: lanarstvo (postopek predelave lanu od semena do platna), izdelovanje tradicionalnega čolna drevaka, destilacijo eteričnih olj in kovaštvo.
Naslednji zanimiv umetniški in turistični produkt je Novi Mitski park Rodik. Gre za svojevrsten in vrhunski spoj bogate nesnovne kulturne dediščine, arheoloških spomenikov in narave. Pripovedno izročilo Rodika, povezano z določenimi točkami v krajini, vodi po dveh tematskih poteh, namenjenih sprehajalcem ali kolesarjem. V Centru za obiskovalce Mitskega parka je urejena sodobna interaktivna razstava Mitske in druge resničnosti. Projektni rezultat je vrhunski tudi zaradi tesnega in redkega sodelovanja znanstvenikov ter lokalne skupnosti, prejel je drugo nagrado Turistične zveze za najboljše tematske poti.
Križnikov pravljični festival, najvidnejši podeželski pripovedovalski festivalom pri nas, ki je lani praznoval deseto obletnico, je še ena nadvse uspešna dobra praksa, ki se dogaja na slovenskem podeželju. Gre za festival pripovedovanja ljudskih pravljic, ki jih je zapisal eden najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore, Gašper Križnik, interpretirajo pa jih najvidnejši sodobni pripovedovalci in domačini. Prireditev, ki je že zdavnaj prerasla prvotne okvire, poteka v Motniku, Križnikovem rojstnem kraju, v tesnem sodelovanju med Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik ter lokalno skupnostjo (Kulturnim društvom ter Turističnim društvom Motnik).
Plod sodobne umetnosti sta dva projekta. Prvi je LAS-ov projekt V naročju kulturne in naravne dediščine, ki ga izvaja Zavod CCC s partnerji: Javnim zavodom Sotočje Medvode, BB BIO Si in Mojco Sfiligoj z Domačije pr Lenart. Namen projekta je ustvarjanje skupnosti s pomočjo sodobne umetnosti, pri čemer so umetniška dela postavljena v prostore, ki sicer temu niso namenjeni – v osrčje Polhograjskih dolomitov.
Iz zamejstva izhaja druga dobra praksa: Postaja Topolove/Stazione di Topolò. To je mednarodni umetniški festival, ki že 28 let domuje v majhni beneški vasici na italijanski strani Kolovrata. Vsakič znova ponuja vrsto raznolikih umetniških dogodkov in delavnic ter privablja vrhunske ustvarjalce ne samo iz Slovenije in Italije, pač pa kar iz vse Evrope. Zaradi tega festivala je skoraj zapuščena gorska vasica doživela revitalizacijo, vanjo pa se je vrnila oz. naselila tudi druga generacija organizatorjev.
Dogodek se je zaključili z ljudsko pesmijo in glasom Ljobe Jenče, ohranjevalke ljudskega spomina.
V okviru letošnjega medresorskega sodelovanja je nastala tudi e-publikacija o tematskih kulturnih poteh oz. sprehodih, ki potekajo po Sloveniji Kam me nese, prav me nese, v organizaciji kulturnih ustanov oz. ustvarjalcev, v urbanih in podeželjskih okoljih. V njej je zbranih bo več kot 120 tematskih poti iz vse Slovenije. Publikacija se bo lahko dopolnjevala in osvežila vsako leto, z njo bomo družine, vrtce in šole spodbujali k sprehodom in gibanju tako v urbanih okoljih kot na podeželju in v naravi.
Predstavljen je bil tudi nov priročnik Slastno, hrustljavo in zdravo, ki so ga pripravili NIJZ v sodelovanju z MKGP in številnimi partnerji in služi kot pomoč učiteljem pri obravnavi tematike sadja in zelenjave v šolah in vrtcih.