Aktivna mobilnost prispeva k bolj kakovostnemu življenju v mestih, k zmanjševanju hrupnosti in onesnaženosti okolja, kot tudi boljši telesni pripravljenosti prebivalstva. Vse to so pomembne priložnosti aktivne mobilnosti, ki jih je ob začetku Evropskega tedna mobilnosti, ki ga letos zaznamujejo tudi ukrepi zaradi koronavirusa, še posebej vredno izpostaviti.
Hoja in kolesarjenje na delo in v šolo, in druge oblike telesne dejavnosti na prostem, so v dani epidemiološki situaciji še posebej priporočljive, saj se pri tem nadihamo, razgibamo, sprostimo in s tem krepimo tudi odpornost.
Trajnostna mobilnost v mestih je pomembna strateška usmeritev, ki zaradi koronavirusa ne sme zastati. Potreba po vzdrževanju razdalje je tako tudi priložnost za uvedbo inovativnih potovalnih rešitev v mestih, ki bodo dale več prostora pešcem in kolesarjem oz. kombiniranim oblikam prevoza. Je tudi priložnost za promocijo hoje in kolesarstva. K urejenosti javnega prostora lahko dodatno prispeva tudi ureditev zelenih površin, na način, da bodo slednje spodbujale aktivno mobilnost in druge oblike telesne dejavnosti. Vse omenjeno so tudi izzivi desetletnega programa Dober tek Slovenija, Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2017-2025, s katerim želimo izboljšati prehranjevalne in gibalne navade prebivalstva in s tem zmanjšati breme kroničnih bolezni, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga.
S podporo različnim programom spodbujamo zdrav življenjski slog prebivalcev vseh starosti in družbenih skupin. Ob tej priložnosti izpostavljamo program Zdrava mesta, ki ga pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Slednji pomeni priložnost za uvajanje sprememb v lokalni zdravstveni politiki, ki se bo odražala v boljšem zdravju na lokalni ravni. Program Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga izvaja Inštitut za politike prostora, občinam in šolam pomaga pri spodbujanju aktivnega prihoda otrok v šolo, pri načrtovanju šolskih poti in uvajanju ukrepov zapiranja šolskih ulic ter umirjanja prometa. Sofinanciramo tudi programe nevladnega sektorja v podporo občinam pri spodbujanju aktivne mobilnosti. Priročnik za načrtovanje zelenih površin, ki ga je pripravil Urbanistični inštitut v okviru programa Ven za zdravje, načrtovalce prostora v občinah usmerja pri ureditvi kolesarskih in pešpoti in rekreacijskih površin, na način, da bodo privlačne za telesno dejavnost.
Naj bo jesen tudi priložnost za uvajanje bolj zdravih potovalnih navad in drugih oblik telesne dejavnosti.