Svetovni dan spanja, ki ga letos obeležujemo 13. marca pod geslom »Ko dobro spimo, bolje živimo«, je mednarodna pobuda organizacije World Sleep Society, namenjena ozaveščanju o ključni vlogi spanja za zdravje in dobro počutje posameznika ter družbe.

Pobudi od leta 2008 aktivno sledita Slovenska skupina za spanje pri Sekciji za klinično nevrofiziologijo Slovenskega zdravniškega društva in Center za motnje spanja. V zadnjih šestih letih se je sodelovanje na pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razširilo v nacionalno skupino strokovnjakov, ki spodbuja znanstveno utemeljene pristope k izboljšanju spanja v klinični praksi in širšem družbenem okolju.

Spanje je osnovni biološki proces, ključen za telesno in duševno zdravje ter splošno dobro počutje. Kakovostno in zadostno spanje podpira kognitivne funkcije, čustveno stabilnost, presnovno ravnovesje in delovanje imunskega sistema. Nasprotno pa kronično pomanjkanje spanja in motnje spanja povečujejo tveganje za številne bolezni, vključno s srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, debelostjo, rakom, duševnimi motnjami in nevrodegenerativnimi boleznimi. Pri otrocih in mladostnikih je spanje ena najosnovnejših potreb za zdrav razvoj.

Zdravo spanje je večdimenzionalen vzorec, prilagojen posamezniku in njegovemu okolju. Vključuje ustrezno trajanje spanja, učinkovitost uspavanja in vzdrževanja spanja, časovno umeščenost ter rednost urnika. Odstopanja na katerem koli od teh področij lahko pomembno vplivajo na zdravje, delovno učinkovitost, varnost in kakovost življenja.

Svetovni dan spanja predstavlja pomembno platformo za izmenjavo znanja, strokovnih izkušenj in dobrih praks na področju spanja. Izobraževalne, klinične in javnozdravstvene aktivnosti krepijo razumevanje spanja kot temeljnega stebra zdravja, ki je po svojem pomenu ne le primerljiv s prehrano in telesno dejavnostjo, ampak je prvi, za katerega je potrebno poskrbeti.

Strokovna javnost ima ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju težav s spanjem, ustrezni diagnostiki ter vključevanju preventivnih in terapevtskih ukrepov v prakso. Motnje spanja, ki predstavljajo različne skupine bolezni, so zelo pogoste, vendar žal velikokrat neprepoznane. Nespečnost, kot najpogostejša motnja spanja v vseh starostih obdobjih, je pogosto neustrezno zdravljena s čezmerno farmakološko terapijo, saj ustrezna vedenjsko-kognitivna terapija ni dovolj dostopna. Splošno vedenje o drugih motnjah spanja, kot so motnje gibanja v spanju, parasomnije ipd., pa je nezadostno za ustrezno prepoznavo in ločevanje od nespečnosti ali neustrezne higiene spanja. Zato sistematično naslavljanje zdravega spanja v zdravstvenih, izobraževalnih in delovnih okoljih in prepoznava motenj spanja ter njihovo ustrezno zdravljenje predstavljajo pomemben korak k zmanjševanju bremena bolezni, izboljšanju kakovosti življenja ter krepitvi dolgoročne odpornosti prebivalstva.

Ministrstvo za zdravje skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje 1. aprila v Cankarjevem domu  ponovno sodeluje na Kulturnem bazarju, največjem nacionalnem strokovnem usposabljanju na področju kulturno-umetnostne vzgoje.  Z organizatorji nas povezuje skupno poslanstvo – spodbujanje zdravega in kakovostnega preživljanja prostega časa otrok in mladih, kamor prištevamo tudi kulturo in druge ustvarjalne oblike preživljanja prostega časa.

Osrednja tema Kulturnega bazarja 2026 je “Dostopnost”. Vprašanja, povezana s to temo, bodo obravnavana z različnih vidikov – geografskega, senzornega, prostorskega, socialnega in ekonomskega. Posebna pozornost bo namenjena tudi vključevanju ranljivih skupin, participativnim programom ter zagotavljanju komunikacijske in digitalne dostopnosti.

Medsektorsko sodelovanje bo ponovno  usmerjeno v spodbujanje skrbi za dobro duševno zdravje in zdrav življenjski slog, s poudarkom na pomenu dobre zdravstvene pismenosti.

Še posebej vas vabimo, da se udeležite dogodka »Izberi sebe in kulturo«, ki bo potekal v Štihovi dvorani med 10:30-12:00, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Skladno z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije tudi v Sloveniji vse bolj poudarjamo pomen dostopnosti kakovostnih kulturnih dejavnosti za otroke, mlade in odrasle v njihovem prostem času. Redno vključevanje v kulturne dejavnosti  namreč poleg razvoja kulturne zavesti in izražanja ter ustvarjalnosti pomembno prispeva tudi k posameznikovi socialni vključenosti in dobremu počutju. Predstavili bomo strateške ukrepe, preventivne programe, aktivnosti za promocijo zdravja ter primere dobrih praks, ki povezujejo kulturo in zdravje. Razpravljali bomo, kako lahko s sodelovanjem na nacionalni in lokalni ravni ustvarimo pogoje za kakovosten, zdrav in ustvarjalen življenjski slog otrok, mladih, odraslih in družin.

Na stojnici Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje se bodo sočasno predstavili kakovostni javnozdravstveni programi za vrtce in šole.

Za udeležbo je potrebna predhodna prijava.

Vljudno vabljeni.

Več informacij: Kulturni bazar 2026

Kulturni-bazar_program 2026

KB 2026_vabilo

Aktivnosti so skladne z Resolucijo o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek, Slovenija,  Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 in z Nacionalno strategijo zdravstvene pismenosti 2025 – 2035

Nacionalni inštitut za javno zdravje bo letos gostil evropsko konferenco o telesni dejavnosti za zdravje (ang. HEPA: Health-Enhancing Physical Activity), ki bo potekala od 8. do 10. septembrom 2026, v Ljubljani. Tema konference je »Zelene poti do zdravja: vključevanje zelenih površin in 24-urnega gibalnega vedenja (telesna dejavnost, sedentarno vedenje, spanje) pri obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Prijave so odprte, zgodnje prijave pa so možne do konca maja

Gre za enega najpomembnejših strokovnih in znanstvenih dogodkov na področju spodbujanja telesne dejavnosti za zdravje, ki vsako leto združuje raziskovalce, praktike, oblikovalce politik ter predstavnike številnih organizacij iz vse Evrope pod okriljem evropske mreže za telesno dejavnost za zdravje.

Dogodek bo za Slovenijo izjemna priložnost, da se predstavi kot zelena, aktivna, odprta in gostoljubna država, kjer se znanje in dobre prakse iz vse Evrope srečujejo v korist zdravja in kakovosti življenja vseh ljudi.

Ključni datumi:

• Datumi konference: 8.–10. september 2026
• Začetek registracije: 1. februar 2026
• Rok za zgodnjo prijavo (early-bird): 31. maj 2026
• Rok za oddajo simpozijev: 28. februar 2026
• Rok za oddajo povzetkov (abstractov): 5. marec 2026

Vljudno vabljeni k prijavi in k aktivnemu sodelovanju!

Vabilo: HEPA EUROPE 2026 Conference

Več informacij: HEPA 2026 | Ljubljana, Slovenia | Green Pathways to Health

V Ljubljani je danes potekal zaključni dogodek projekta »Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu – Za zdrav življenjski slog otrok in mladih v Sloveniji«, ki je v ospredje postavil glas mladih.

Projekt, ki poteka preko Instrumenta tehnične podpore Evropske Unije in ga izvaja UNICEF – Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo in Ministrstvom za zdravje, je usmerjen v izboljšanje dostopnosti, povezanosti in kakovosti zdravstvenih ter drugih storitev v podporo zdravemu življenjskemu slogu otrok in mladih, še posebej tistih s prekomerno telesno težo ali debelostjo, ter v krepitev znanja na tem področju.

V okviru projekta so bile izvedene analize obstoječih programov obravnave prekomerne hranjenosti otrok in mladih, posnetek stanja drugih programov v lokalnih skupnostih, ki podpirajo zdrav življenjski ter pregled medsebojnega sodelovanja v podporo uporabnikom pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga, vključno z dobrimi praksami. Pripravljena so bila priporočila za izboljšanje podpore in podane usmeritve za okrepitev medsektorskega in medprogramskega sodelovanja. V projektu so kot raziskovalci sodelovali Fakulteta za družbene vede, Inštitut za socialno varstvo RS in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ravno tako so imeli pomembno vlogo v projektu otroci, mladi in njihovi starši.

Dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje je ob otvoritvi dogodka poudarila: »V Sloveniji imamo kakovostne programe za mlade. Hkrati pa obstajajo še mnoge priložnosti za boljše povezovanje zdravstvenega, izobraževalnega, socialnega, športnega in mladinskega sektorja pri podpori mladim v lokalnih okoljih po zaključku preventivnih zdravstvenih programov. Projekt nam je pokazal, kako lahko obstoječe programe in storitve bolje povežemo in približamo otrokom, mladim in njihovim družinam, pa tudi kako lahko okrepimo sodelovanje z mladimi pri oblikovanju politik, ki jih zadevajo. Rezultati projekta bodo vključeni v Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti 2026–2036, kar bo omogočilo razvoj dolgoročnih sistemskih rešitev za podporo otrok in mladih.« 

Mladi iz vse Slovenije, ki sodelujejo v projektu, so v skupnem pozivu odločevalcem jasno izpostavili, da na njihove prehranske in gibalne navade pomembno vpliva okolje, v katerem živijo:  »Zdrava prehrana ni odvisna samo od znanja, ampak tudi od možnosti. Če imamo v bližini šole predvsem hitro hrano, sladke pijače in agresivne oglase, je zelo težko izbirati zdravo. Želimo si boljšo dostopnost do lokalno pridelane hrane, poenotenje standardov šolske prehrane tudi v srednjih šolah ter boljše študentske prehrane. Trenutne razmere prispevajo k naraščanju debelosti in menimo, da gre za resen javnozdravstveni izziv, ki zahteva odločen odziv.«

Ob tej priložnosti so mladi predstavili tudi kampanjo »Mladi plačujemo s svojim zdravjem«, ki so jo zagnali ta teden. V njej vrstnike spodbujajo k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju bolj zdravih in trajnostnih prehranskih sistemov. Kampanja je del širše globalne pobude »Fix My Food«. Z njo želijo vrstnikom pokazati, kako močno oglasi, vplivneži in embalaža vplivajo na njihove odločitve in jih osvestiti, da imajo pravico do zdravega okolja.

Karan Country Haag iz Unicefovega Regionalnega urada za Evropo in Srednjo Azijo je sodelovanje mladih izpostavila kot eno največjih dodanih vrednosti projekta: »Sodelovanje z mladimi je ključno za razvoj učinkovitih politik zanje. Ko jim damo prostor, da povedo, kaj doživljajo, dobimo jasna in iskrena sporočila. Projekt je pokazal, da obstaja veliko potenciala za nadaljnje povezovanje in soustvarjanje z mladimi. Mladi poročajo o stalni izpostavljenosti trženju nezdravih izdelkov, predvsem na družbenih omrežjih, ter o pomanjkanju privlačnih in cenovno dostopnih zdravih alternativ.

To ustvarja razkorak med odgovornostjo, ki jo družba pripisuje posamezniku, in realnimi možnostmi, ki jih ima mlada oseba na voljo. Po drugi strani sta analiza sodelovanja zdravstvenih programov za izboljšanje življenjskega sloga z drugimi podpornimi programi v lokalnih okoljih ter kartiranje  teh programov pokazala, da  obstaja veliko potenciala – športna društva, mladinski centri, gasilska društva in druge nevladne organizacije lahko pomembno prispevajo k zdravemu življenjskemu slogu mladih, zlasti po zaključku zdravstvenih obravnav v centrih za krepitev zdravja, v otroški bolnišnici Šentvid pri Stični in taborov v Zdravilišču Debeli rtič.«

Judit Rozsa, direktorica Instrumenta tehnične podpore pri Evropski komisiji je izrazila zadovoljstvo z rezultati  tega več državnega projekta, ki se zaključuje še v treh državah – v Italiji, na Cipru in v Andaluziji v Španiji, in je usmerjen v blaginjo in duševno zdravje ranljivih otrok in mladih:  »Veseli me, da Slovenija načrtuje vključitev priporočil projekta v Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, kar bo zagotovilo podlago za krepitev medsektorskega sodelovanja, ki je ključno za učinkovit in celosten odziv. Spodbujam vas, da rezultate našega projekta utrdite in jih preoblikujete v trajnostno ter dolgoročno reformo.«

posterji mladih

Projekt »Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu – Za zdrav življenjski slog otrok in mladih v Sloveniji« financira Evropska unija preko Instrumenta tehnične podpore in izvaja UNICEF – Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo – Generalnim direktoratom za podporo strukturnim reformam.

Inštitut za nutricionistiko je v okviru izbora inovativnih živil, ki ga finančno omogoča Ministrstvo za zdravje,  razglasil  osem inovativnih živil leta 2025 iz osmih kategorij. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oziroma izboljšanih živil ter spodbujati lokalno gospodarstvo pri razvoju živil, ki podpirajo trajnostno prehrano, vključno s slovenskimi tradicionalnimi jedmi.

Navzoče je uvodoma pozdravila tudi dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za varovanje zdravja na Ministrstvu za zdravje, ki je poudarila, da proizvodnjo domačih kakovostnih živil z ugodno prehransko sestavo spodbuja tudi Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek, Slovenija. To je tudi razlog, da Ministrstvo za zdravje že dvanajsto leto zaporedoma finančno omogoča aktivnosti, kot je izbor inovativnih živil in prizadevanja živilske industrije, da v svojih izdelkih postopoma znižuje sladkor, sol in povečuje polnozrnate sestavine. »Z razglasitvijo inovativnih živil kupcem jasno sporočamo, da so na tržišču odlični izdelki–okusni in z dobro hranilno sestavo. Ti so naš zaveznik v boju proti debelosti in civilizacijskim boleznim«, je povedala dr. Recek in nadaljevala: »Čeprav smo v zadnjem desetletju dosegli nekatere izboljšave na področju zdravja prebivalstva, ostajajo izzivi, kot so premalo telesne dejavnosti ter neustrezna in neredna prehrana. Živila, ki so v letošnjem izboru, s svojo priročnostjo dobro sledijo sodobnemu življenjskemu slogu ter hkrati upoštevajo tudi vidike trajnosti«.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo uspešno uveljavitev na tržišču!

Več vsebine iz dogodka je na spletni strani Inštituta za nutricionistiko – Nutris. 

Ministrstvo za zdravje vljudno vabi predstavnike ministrstev, občin, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, centrov za krepitev zdravja, centrov za duševno zdravje, športnih in kulturnih društev, mladinskih organizacij, in zdravstveni, športni, prehranski ter drugi strokovnjake, ki se ukvarjate s preprečevanjem debelosti in izvajate programe za izboljšanje življenjskega sloga otrok in mladih k udeležbi

na zaključnem dogodku projekta »Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu – Za zdrav življenjski slog otrok in mladih v Sloveniji«, 

ki bo potekal 30. 1. 2026 v Hotelu Lev v Ljubljani, s pričetkom ob 10. uri.

Projekt je namenjen izboljšanju dostopa in uporabe zdravstvenih in drugih podpornih storitev za dobro počutje in zdrav življenjski slog za otroke, mladostnike in mlade, ki so ogroženi oziroma se soočajo s prekomerno telesno težo ali debelostjo, in njihovih družin. Nosilec projekta je Unicef, kot izvajalci projekta so sodelovali Inštitut za socialno varstvo RS, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za javno zdravje, soustvarjali pa so ga tudi mladi in njihove družine.

Mladi iz različnih regij Slovenije so v okviru projekta prepoznali prehransko in druga okolja kot tista, ki ključno vplivajo na njihovo zdravje, dobro počutje in dolgoročno blaginjo. Med izzivi, ki zahtevajo več pozornosti in spremembe, so izpostavili agresivno oglaševalsko okolje, enostavno dostopnost nezdravih izbir, pomanjkljivo medijsko pismenost mladih, netransparentno označevanje živil ter nezadostno povezanost različnih storitev v podporo mladim. V projektu so bile prepoznane tudi dobre prakse in priložnosti za krepitev kapacitet in sodelovanja vseh pomembnih deležnikov in programov z zdravstvenega, izobraževalnega, športnega in socialnega sektorja pri nudenju podpore po zaključku zdravstvenih programov za izboljšanje življenjskega sloga.

Dogodek je brezplačen. Za udeležbo je obvezna prijava, ki je možna do 23. januarja oz. do zasedbe prostih mest, preko naslednje povezave na 1ki  

• Preliminarni program debelost 
• Project Description Summary_SLO

Vljudno vabljeni!

Projekt financira Evropska unija preko Instrumenta tehnične podpore in izvajal UNICEF – Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo – Generalnim direktoratom za podporo strukturnim reformam.

Tradicionalni slovenski zajtrk in Teden slovenske hrane povezujeta vse, ki sodelujejo v verigi preskrbe s hrano – kmetije, zadruge, kmetijska in živilska podjetja, gostinstvo in turizem, trgovino, potrošnike, javne naročnike hrane  ter ministrstva. S skupnim sodelovanjem želimo povečati zavest o pomenu sodelovanja in močnih prehranskih verig ter lokalne hrane in njenem vplivu na zdravje, skupnost in okolje.

Tako so na novinarski konferenci v petek, 14. novembra 2025, na Gospodarski zbornici Slovenije napovedali oba dogodka. V imenu Ministrstva za zdravje se je konference udeležila generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Vesna Marinko, ki je v svojem nagovoru izpostavila predvsem pomen zajtrkovanja za razvoj zdravih prehranjevalnih navad. Zajtrk je namreč prvi obrok dneva in ključen za energijo, koncentracijo, boljše razpoloženje ter telesno vzdržljivost.

Povedala je: “Redno zajtrkovanje je povezano z manjšim tveganjem za debelost in kronične bolezni, kar potrjujejo številne raziskave. Kljub temu mnogi zajtrk še vedno izpuščajo, zlasti mladostnice, pri katerih opažamo zaskrbljujoč trend upadanja rednega zajtrkovanja. Prav zato je tradicionalni slovenski zajtrk dragocena je vsakoletna priložnost, da otroke, mladostnike in odrasle vsako leto znova spomnimo na pomen rednega in zdravega prehranjevanja, ki pomembno vplivajo na njihovo zdravje in kakovost življenja.”

Z velikim ponosom sporočamo, da bo Slovenija med 8. in 10. septembrom 2026 gostila mednarodno konferenco HEPA Europe (European Network for the Promotion of Health-Enhancing Physical Activity).  Gre za enega najpomembnejših strokovnih in znanstvenih dogodkov na področju spodbujanja telesne dejavnosti za zdravje, ki vsako leto združuje raziskovalce, praktike, oblikovalce politik ter predstavnike številnih organizacij iz vse Evrope.

Naslov konference je »Zelene poti do zdravja: vključevanje zelenih površin in 24-urnega gibalnega vedenja pri obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni«, ki v središče postavlja pomen zelenih površin in 24-urnega gibalnega vedenja (telesna dejavnost, sedentarno vedenje, spanje) pri preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni ter krepitvi telesnega in duševnega zdravja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pri organizaciji dogodka prejel podporo  Ministrstva za zdravje ter Ministrstva za naravne vire in prostor, s čimer je poudarjena  nacionalna pomembnost dogodka. Obenem se kot tesni partnerji NIJZ pri izvedbi konference pridružujejo Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Univerza v Ljubljani (Zdravstvena fakulteta, Pravna fakulteta in Fakulteta za šport), Univerza na Primorskem (Fakulteta za vede o zdravju), Športna unija Slovenije, Slovenska turistična organizacija in Javni zavod za turizem Ljubljana. Za brezhibno tehnično izvedbe konference bo skrbela agencija Creative Pro Adriatic.

Dogodek bo za Slovenijo izjemna priložnost, da se predstavi kot zelena, aktivna, odprta in gostoljubna država, jer se znanje in dobre prakse iz vse Evrope srečujejo v korist zdravja in kakovosti življenja vseh ljudi.

Več informacij na naslednji povezavi.

Vabimo vas na zaključni dogodek programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki bo potekal v sredo, 15. oktobra 2025, dopoldan, v dvorani Dijaškega doma Tabor v Ljubljani. Konferenca je namenjena predstavnikom občin, šol, javnega zdravstva,  prostorskim in prometnim načrtovalcem, raziskovalcem, nevladnim organizacijam in vsem drugim, ki želite prispevati k ustvarjanju hoji in zdravju prijaznega okolja.

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto že vrsto let s podporo Ministrstva za zdravje spodbuja aktivno hojo otrok v šolo v sodelovanju z občinami in šolami ter razvija rešitve za ustvarjanje kar najboljših pogojev za hojo s pripravo lokalnih načrtov hodljivosti. Program je del aktivnosti, ki se izvajajo v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija, z namenom, da bi izboljšali okolja za bolj zdrav življenjski slog prebivalstva.

Konferenca bo priložnost za predstavitev rezultatov, izmenjavo izkušenj sodelujočih ter razpravo o prihodnosti hoje v urejanju prostora in prometa. Prvič bo predstavljen tudi priročnik Načrtujmo skupaj zdrava mesta!, ki povzema izkušnje programa in prinaša priporočila in praktična orodja za ustvarjanje hoji prijaznega okolja.

Zbrane bodo pozdravili predstavniki Ministrstva za zdravje in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter predstavnica mednarodne mreže za hojo Walk 21. Med gosti bodo predstavniki šol in občin, strokovnjaki s področij zdravja, mobilnosti in prostorskega načrtovanja.

Prvi del bo posvečen pomenu hoje za zdravje in kakovost življenja ter aktivni mobilnosti šolarjev z izmenjavo praks izvajanja Pešbusa in Bicivlaka. Drugi del pa se bo osredotočil na strateški vidik načrtovanja hoje kot prometne prakse in ustvarjanja  prostora za hojo. Dogodek se bo zaključil s kratko okroglo mizo o praksi izboljševanja pogojev za hojo.

– spletna stran programa

– program konference

– prijavnica

– Facebook 

V organizaciji Skupnosti občin Slovenije, Urbanističnega inštituta RS ter preostalih partnerjev programa Ven za zdravje 3 je potekalo spletno izobraževanje z naslovom Zagotavljanje zelenih površin v podporo zdravju v občinah in regijah. Izobraževalne vsebine so bile namenjene predstavnikom razvojnih regij in občin, da jih podprejo pri prizadevanjih za kakovostnejše življenjsko  okolje, prostorski razvoj, javno zdravje in spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev.  Dogodek je moderiral Tomaž Gorenc z Inštituta za okolje in zdravje.

Celotno novico lahko preberete tukaj.