Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je danes predstavilo nadaljevanje akcije Pravi moški, namenjeni ozaveščanju širše javnosti o problematiki raka pri moških. S sloganom Zakorakaj k zdravju v akciji letos poudarjajo pomen redne telesne dejavnosti, ki občutno zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom.

Predstavitve se je udeležila tudi državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik, ki je navzočim najprej predstavila nekaj podatkov: Slovenija je med 10 EU državami, kjer je umrljivost pri moških zaradi raka na 1. mestu! Raki, zaradi katerih moški najpogosteje umirajo so še vedno kadilski raki, daleč na prvem mestu še vedno rak pljuč, raki v področju glave in vratu, ledvic in mehurja. Kljub upadu kadilskih navad pri slovenskih moških, ki se že kaže v pomembnem upadu obolevnosti zaradi raka pljuč, smo letos sprejeli zavezo, da bo Slovenija v nekaj desetletjih postala družba brez tobaka. Na drugem mestu pa umirajo moški zaradi raka debelega črevesa in danke. Rezultati presejalnega programa SVIT kažejo zelo spodbudne rezultate, saj je v zadnjih letih obolevnost zaradi raka debelega črevesa in danke pri moških, ki se udeležujejo programa SVIT, pomembno upadla. Bolezen odkrivamo v stadijih, ko je praktično ozdravljiva. Še vedno pa je udeležba pri moških v programu dosti nižja kot pri ženskah in nujno je, da v program SVIT privabimo še več moških.  Zdrava prehrana in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika pred rakom in tudi pred drugimi kroničnimi boleznimi.  Po zadnjih najnovejših podatkih čezmerna teža v vseh starostnih skupinah moških žal še vedno narašča. Razveseljiv pa je podatek, da se je trend debelost pri moških v starosti več kot 35 let pričel zniževati, vendar pa se v skupini od 25 do 34 let še vedno povečuje.

Ministrstvo za zdravje v akciji Pravi moški sodeluje že drugič. Zakotnikova je povedala: “Lani smo v akciji spoznali neprecenljivo moč povezovanja skupnih aktivnosti države in vas, cenjene nevladne organizacije, Društva onkoloških bolnikov Slovenije, zato vašo akcijo podpiramo tudi letos. Še več, naše zaupanje za nadaljnje sodelovanje ste pridobili tudi v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do konca leta 2019. Veseli smo, da lahko izdatneje podpiramo dobre programe. ”

V lanski akciji smo moške spodbujali, da morajo bolj dejavno skrbeti za svoje zdravje in da jim je ob težavah na voljo dobra zdravstvena oskrba, letos pa sporočamo: “Redna telesna dejavnost je med najpomembnejšimi varovalnimi dejavniki za dobro zdravje in predvsem moški v zrelejših letih zamujate priložnosti za to, da bi bolje poskrbeli zase. Zato moški, aktivirajte se, ne pozabite, da telesno aktivno življenje koristi najprej vam, pa tudi vsem, ki vam bodo ob tem sledili”, je moške nagovorila državna sekretarka Zakotnikova in zaključila: “Skupaj za družbo zdravja je geslo, ki mu sledimo na ministrstvu za zdravju. Skupaj z vami, z Društvom onokoloških bolnikov in skupaj z vsemi moškimi, ki jih bo projekt Pravi moški spodbudil k telesnim aktivnostim!

Mesec oktober je že vrsto let posvečen hrani, saj 16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Po podatkih nacionalnih raziskav se v Sloveniji zdravo in pretežno zdravo še vedno prehranjuje manj kot polovica prebivalstva. V naši prehrani je še vedno premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranske vlaknine, ki so pomembni prehrambeni varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Veliko oviro pri ozaveščanju prebivalstva predstavljajo nasprotujoče si, včasih pa celo zavajajoče informacije na področju prehrane, ki se pogosto brez preverjanja objavljajo tako na spletu, kot tudi drugje. Kot odgovor na to je bil vzpostavljen Nacionalni portal o hrani in prehrani, ki prebivalcem v različnih življenjskih obdobjih ponuja verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane. Projekt v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje, sofinancira pa ga Ministrstvo za zdravje.

Portal Prehrana.si je eden izmed programov, ki udejanja cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti 2015 – 2025. “Na Ministrstvu za zdravje poleg vloge portala v zagotavljanju verodostojnih informacij, v portalu vidimo tudi prostor za izmenjavo dobrih praks in pristopov proizvajalcev, trgovcev kot tudi turističnih delavcev pri zagotavljanju zdrave ponudbe”, je na predstavitvi portala Prehrana.si povedala dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje, v Direktoratu za javno zdravje.

Za zdravo prehranjevanje je poleg dobre ozaveščenosti prebivalcev ključna tudi dobra ponudba živil z ugodno prehransko sestavo, ki so dostopna najširši skupini prebivalcev. “To so živila, ki vsebujejo manj soli, nasičenih maščob, enostavnih sladkorjev, pa tudi več potrebnih mineralov in vlaknin kot sorodni izdelki na tržišču. V okviru teh prizadevanj smo na Ministrstvu za zdravje podprli projekt razvoja inovativnih živil z ugodno prehransko sestavo v izvedbi Inštituta za nutricionistiko ter za nas pomemben program Zbornice živilskih in kmetijskih podjetij, ki bo omogočal usklajeno delovanje in koordinacijo domače živilsko -predelovalne industrije pri zmanjševanju sladkorja v mlečnih izdelkih in pekovskem pecivu”, je povdarila dr. Marjeta Recek in nadaljevala:”Veseli nas, da se nam pri izvajanju nacionalnega programa Dober tek Slovenija pridružujejo tudi  trgovske verige z zmanjševanjem vsebnosti soli in sladkorja v izdelkih lastnih trgovskih blagovnih znamk in na to opozarjajo svoje kupce. S tem prevzemajo del odgovornost do potrošnikov in prispevajo k boljši ozaveščenosti in obveščenosti svojih kupcev. Seveda pa si dolgoročno želimo krepiti sodelovanje še širše, s celotnim trgovskim in turistično-gostinskim sektorjem”.

DOBER TEK Slovenija

Izvajanje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti – Dober tek Slovenija, s sloganom Zdravo uživaj & več gibaj, je obsežna medresorska naloga. Ministrstvo za zdravje ima pri tem vlogo koordinatorja za celoten program, na posameznih nalogah pa se vključuje tudi izvedbeno. Osrednje vodilo pri izvajanju programa je 10 strateških ciljev, ki jih moramo izpolniti do leta 2025, da bi zagotovili boljše zdravje vseh prebivalcev Slovenije.
Na področju prehrane imamo zelo konkretne zadolžitve: povečati želimo delež tistih, ki zajtrkujejo, ter tistih, ki redno uživajo sadje in zelenjavo. Med cilji pa so tudi zniževanje sladkorja in soli ter zmanjševanje vnosa transmaščob in nasičenih maščob. Cilji na področju prehrane se dopolnjujejo tudi s cilji na področju telesne dejavnosti, saj le z ukrepi na obeh področjih lahko dosežemo primerno prehranjenost in funkcionalno zmožnost.

Kje smo trenutno? Podatki kažejo, da se v Sloveniji izboljšujemo na ključnih področjih, vendar pa so premiki manjši, kot bi si želeli. Najbolj zaskrbljujoča sta podatka o tem, da je ima vsaka druga odrasla ženska prekomerno težo, med odraslimi moškimi s prekomerno težo pa jih je kar 70 %.

Zakaj je to pomembno za vsakega posameznika? Vlaganje v preventivo in skrb za zdravje pomeni na dolgi rok manj bolezni in s tem tudi manjše obremenitve za posameznika in družbo. Z nezdravim prehranjevanjem namreč tvegamo različne kronične bolezni, ki bistveno vplivajo na kakovost življenja. Zato z nacionalnim programom Dober tek Slovenija spodbujamo k zdravemu prehranjevanju in redni telesni dejavnosti vsak dan.

Šport naj mladi vzljubijo na način, da bo v njihovih srcih ostal vse življenje. Danes je v Ljubljani potekal strokovni posvet Kaj je zdrav šport mladih, ki smo ga v okviru Evropskega tedna športa organizirali skupaj Ministrstvo za zdravje in Fakulteta za šport. Več kot 100 udeležencev z različnih področij – trenerji, športniki, športni pedagogi, zdravniki, pa tudi starši in predstavniki ministrstev so razpravljali o tem, kako mlade športnike skupaj podpreti pri razvoju zdravega odnosa do športa.  Pri tem so naslovili izzive na področju zagotavljanja ustrezne prehranske podpore, opozorili na nevarnosti prehranskih dopolnil in na pasti prepovedanih snovi ter na pomen dobre komunikacije med trenerji in starši.

Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje je na začetku  izpostavila: “Verjamemo, da bomo s povezanim delovanjem učinkovitejši pri ustvarjanju pogojev za boljše zdravje vsakega posameznika in vseh prebivalcev. Šport je vir zdravja, zadovoljstva, samozavesti in ponosa. O slednjem še kako govorijo zadnji izjemni rezultati naših športnikov. Želimo pa si, da bi se s športom in telesno dejavnostjo redno ukvarjalo več Slovencev, saj ima kar polovica žensk in skoraj 70 odstotkov odraslih moških prekomerno težo, preveč je tudi prekomerno težkih otrok. Evropski teden športa je zato zagotovo priložnost za medresorsko povezovanje pri spodbujanju športa oz. telesne dejavnosti med vsem prebivalstvom, vse od rojstva do pozne starosti. K sodelovanju nas zavezuje tudi Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti Dober tek, Slovenija”.

Marta Bon s Fakultete za šport je izpostavila, da je odgovor v sodelovanju: “V Sloveniji je šport mladih dobro razvit, zato se moramo zavedati, da mladi športniki potrebujejo ustrezno strokovno vodenje (zdravnika, trenerja) in podporo in znanje staršev. Zato je nujno, da smo pri tem usklajeni. Ne gre zgolj za storilnostno usmerjenost po športnih dosežkih, potreben je vsestranski telesni in osebnostni razvoj. Trenerji, pediatri, starši, psihologi, terapevti,… naj jih z usklajeno podporo pripeljejo v zdrave, uspešne, osebnostno izpolnjene posameznike, ” je poudarila.

Nada Rotovnik Kozjek iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani  je povedala, da mora hranilni vnos temeljiti na otrokovih potrebah: “Pri športnikovem prehranskem vnosu v otroškem obdobju vedno izhajamo iz osnovne prehrane, ki je temelji na priporočilih za uravnotežen vnos hranil z mešano prehrano. Dodaten hranilni vnos temelji na otrokovih potrebah po energetskih in presnovnih substratih, ki omogočajo adaptacijo na vadbene dražljaje in obnovo organizma po telesnem naporu. Pri dodatnem vnosu energetskih substratov skušamo zagotoviti dodaten vnos sladkorjev, ki ustreza konceptu energetske dostopnosti (preprečevanje RED sindroma), in ustrezno razporejenem vnosu beljakovin. Prehranske dodatke naj mlad športnik uporablja le izjemoma. Pred njihovo uporabo je smiselna prehranska obravnava in ureditev osnovne prehrane otroka”.

Podatke in aktivnosti za zagotavljanje zdravega športa mladih je v imenu SLOADO predstavila Nina Makuc. Informiranost in ozaveščenost mladih športnikov ter njihovih trenerjev in staršev je po njenem mnenju ključnega pomena za preprečevanje dopinga v športu, zagotavljanje enakih pogojev za vse deležnike v športu ter za zmanjševanje možnosti za nenamerni doping. Sistematičen preventivni protidopinški program, ki ga SLOADO izvaja v zadnjih letih, dolgoročno ustvarja generacijo slovenskih športnikov, ki se na svoji športni poti ne bo posluževala prepovedanih snovi ter se s športom ukvarjala na zdrav in pošten način. V SLOADO se zavedajo, da lahko nekatera prehranska dopolnila v določenih okoliščinah pomagajo športnikom, predvsem takrat, ko športnik nima zagotovljene uravnotežene in raznolike prehrane, a jih zaradi nevarnosti, povezanih z njihovo uporabo, športnikom odsvetujejo. Prehranska dopolnila lahko vsebujejo prepovedane snovi, ki so z namenom večje učinkovitosti namerno dodana s strani proizvajalca, ali pa je proizvod navzkrižno kontaminiran v fazi izdelave, predvsem kadar govorimo o proizvodih, ki prihajajo iz sumljivih podjetij, ki proizvajajo produkte s prepovedanimi snovmi. V obeh primerih prepovedane snovi, ki so v proizvodu, niso navedene med sestavinami in jih športnik zaužije nezavedno, kar lahko v primeru kontrole dopinga pomeni pozitiven rezultat in s tem črni madež v karieri mladega športnika.

“Šport mladih mora biti human, zdrav in prijeten,” je zbranim ob podatkih iz analize stanja športa mladih povedal Branko Škof s Fakultete za šport.  Omejenost gibalnega razvoja ter slab vpliv na psihološki in socialni razvoj otroka (zaradi prevelikega pritiska na otroka –  nerealna pričakovanja trenerjev, staršev..), so tveganja zgodnje specializacije mladega športnika. “Prezgodnja specializacija ni dobra pot, otroški zmagovalci ponavadi ne postanejo tudi odrasli zmagovalci. Mladi športniki potrebujejo najboljše trenerje z znanjem – pedagoško in strokovno usposobljene, potrebujejo pa tudi sistematičen zdravstveni nadzor in pomoč pediatrov. Bistvo športa otrok ni v tekmovalni uspešnosti. Bistveno je razvijanje ljubezni do športa, da bo v njihovih srcih ostal celo življenje,” je zaključil.

Primož Pori s Fakultete za šport se je osredotočil na razvojno vlogo športa v življenju številnih otrok in mladostnikov. “Šport ima pomembno razvojno vlogo v življenjih številnih otrok in mladostnikov. Proces razvoja mladega športnika ne poteka samostojno, ampak je največkrat voden ter usmerjen s strani trenerjev in staršev ali skrbnikov. Gre torej za nekakšen pedagoški trikotnik odnosov, kjer lahko s strokovno ustreznim in usklajenim delovanjem med vsemi deležniki, pozitivno  vplivamo na otrokovo ali mladostnikovo doživljanje športa ter posledično tudi na njihov življenjski slog”.  Izpostavil je  pomen dobre komunikacije in zaupanja med starši in trenerji ter predstavil smernice, ki bodo pomagale še bolje razumeti posebnosti športa mladih, pri tem pa poudaril, da “se morajo tako starši kot trenerji zavedati, da so v športu zaradi otroka in ne otrok zaradi njih”.

Na okrogli mizi, ki je sledila, so predstavniki Fakultete za šport, Ministrstva za zdravje, Olimpijskega komiteja Slovenije skupaj s športniki zaključili, da je smiselno delo in sodelovanje na tem področju nadaljevati in okrepiti, da naredimo šport mladih še boljši in predvsem bolj zdrav.

Marta Bon, Fakulteta za šport: Uvod v temo posveta Kaj je zdrav šport mladih
Primož Pori, Fakulteta za šport: Sodelovanje trenerja in staršev pri usmerjanju mladega športnika v zdrav življenjski slog
Nada Rotovnik Kozjek, Univezitetni klinični center Ljubljana: Prilagajanje običajne prehrane v prehrani športnika
Branko Škof, Fakulteta za šport: Šport mladih v Sloveniji in v svetu – analiza stanja in priporočila

Nina Makuc, SLOADO: Prehranska dopolnila pri mladih športnikih

K sodelovanju nas v Sloveniji zavezuje tudi Resolucija o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 -2025, v kateri smo določili skupne ukrepe različnih resorjev za izboljšanje prehranjevanja in telesne dejavnosti prebivalstva.  Aktivnosti tega programa pa potekajo pod skupnim imenom Dober tek Slovenija na različnih področjih telesne dejavnosti in prehrane.