Ljubljana, GH Union. Predstavitev skupnih prizadevanj za zagotavljanje varne hrane in krme v Evropi. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
Ministrica za zdravje nagovorila udeležence strokovnega in znanstvenega posveta ob obisku izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane
Ministrica za zdravje nagovorila udeležence strokovnega in znanstvenega posveta ob obisku izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane dr. Bernharda Urla: Spoštovani izvršni direktor Evropske agencije za varnost hrane dr. Bernhard Url, člani njegove ekipe, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, član Upravnega odbora EFSA prof. dr. Andrej Simončič, generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Janez Posedi,
cenjeni predavatelji, spoštovani udeleženci posveta: strokovnjaki s področja varne hrane in prehrane, raziskovalci, znanstveniki, študenti!
Prebivalci Slovenije smo glede varnosti hrane, po podatkih nacionalnih in mednarodnih raziskav, pozorni in pogosto tudi zaskrbljeni. To samo potrjuje dejstvo, kako pomembna je za nas prehrana ter pridelava varne, zdrave in našemu okusu prilagojene hrane.
Jesen je v prehrani prebivalcev Slovenije še posebno bogata in pestra, zato ni naključje, da je kar nekaj dogodkov v tem času posvečenih hrani. V oktobru smo izvedli drugo Nacionalno konferenco o prehrani in telesni dejavnosti, ki je posvečena izvajanju Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 »Dober tek Slovenija«. Strategija je plod skupnega dela različnih ministrstev in nadaljevanje oziroma nadgradnja prvega programa, to je Nacionalnega programa prehranske politike 2005–2010. Njen cilj je izboljšati zdravje prebivalcev Slovenije, zmanjšati breme debelosti in kroničnih bolezni, in ki ga izvajajo številni deležniki.
Že šesto leto zapored obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila leta 2012 in poteka vsak tretji petek v novembru. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že sedmi po vrsti), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Veseli nas, da danes te dogodke zaokrožujemo s tem strokovnim dogodkom, posvečenim varnosti hrane in sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane.
Zaradi vzpostavljenih sistemov zagotavljanja varne hrane, se v razvitem svetu premalo zavedamo, da so izbruhi bolezni, povezanih s hrano, še vedno pogosti. Varnost hrane zato mora ostati predmet stalne budnosti, raziskovanja in povezovanja različnih deležnikov, od raziskovalnih ustanov do nevladnih organizacij. Grožnjo zdravju ljudi v zadnjem času predstavlja odpornost bakterij proti antibiotikom, ki jo lahko povzroča nepreudarna uporaba antibiotikov pri ljudeh in živalih. Kot že večkrat doslej se je izkazalo, da probleme oziroma izzive lahko rešujemo le s tesnim sodelovanjem, v duhu pristopa »Eno zdravje«. Tveganja za zdravje se lahko zmanjšajo, odpravijo ali preprečijo le z analizo tveganja, ki vključuje tri, med seboj povezane dele:
– oceno tveganja,
– obvladovanje tveganja ter
– obveščanje o tveganju,
kar je uveljavljen princip, ki ga povzema krovna živilska zakonodaja in Bela knjiga o varnosti živil v Evropski uniji.
Za znanstvene podlage, na katerih temelji ocena tveganja, v Sloveniji potrebujemo ustrezno prilagojeno in med-sektorsko usklajeno raziskovalno dejavnost.
Večletni evropski program za raziskave in inovacije Obzorja 2020, ki daje poudarek zdravju, demografskim spremembam in blaginji ter varni prehrani, trajnostnemu kmetijstvu in biogospodarstvu, odpira velike možnosti in priložnosti za raziskave. Hkrati pa je treba zagotoviti raziskovanje in spremljanje stanja ter iskanje inovativnih rešitev tudi v nacionalnem ali regionalnem okviru. Razvoj raziskovalnega potenciala je v Sloveniji možen predvsem z združevanjem raziskovalnih timov. Zadovoljni smo, da je tudi Evropska agencija za varnost hrane podprla nacionalni raziskovalni konzorcij pri prehranski raziskavi EU Menu Slovenija, s katero bomo na mednarodno primerljiv način prvič pridobili podatke o zaužitih količinah posameznih živil pri celotni populaciji prebivalcev Slovenije, od dojenčkov do starejših odraslih.
Do nacionalnih sistemov na področju varne hrane in tudi do evropskih institucij, kot je Evropska agencija za varnost hrane, imamo velika pričakovanja. Zdravje ljudi je tesno povezano z zdravjem živali, zdravjem rastlin in celotnega ekosistema, zato je zelo dobro, da Evropska agencija za varnost hrane združuje vsa ta področja. Za državo, kot je Slovenija, ki ima omejene vire za poglobljeno obravnavo širokega področja varne hrane, je sodelovanje z drugimi državami članicami, preko Agencije, ključnega pomena. Za nas tako sodelovanje predstavlja vir informacij, vir znanja in pristopov. Hkrati pa tudi sami želimo prispevati k učinkovitemu delovanju Agencije in skupaj z njo slediti izzivom v prihodnosti.
Vesela sem, da ta dogodek daje priložnost, da se še bolje spoznamo in naše vezi še okrepimo! Hvala. Želim vam uspešno delo in prijetno druženje!”